Zvok in slika sta bila posneta na ločenih nosilcih, zato so se pojavljale težave s sinhronizacijo. Prav tako takrat še niso poznali ojačevalnikov zvoka niti metod kakovostnega snemanja zvoka, tako da je zvok v prvih zvočnih filmih zvenel kot tih hrup. Pot do prvega igranega zvočnega celovečernega filma je bila posuta z bolj ali manj neuspešnimi, a postopnimi izumi in se je končala leta 1927 s Pevcem jazza. Hollywood je zvočni film takoj pograbil z obema rokama, medtem ko so ponekod drugod vihali nos nad njim. Evropskim filmarjem se je, denimo, zdelo, da dialog odvzema preveč pozornosti vizualni estetiki, na Japonskem pa ideja zvočnega filma ni bila združljiva z načinom projekcije, ki je zajemala petje v živo. No, v navdušenju nad zvočnim filmom so Američane prehiteli le Indijci, saj so tako lahko prikazali pesem in ples ter počasi v Mumbaju ustvarili največjo filmsko industrijo na svetu. A to je že druga zgodba.
Vrnitev za 112 let
Zdaj nas zanima, kako in predvsem zakaj je 112 let po izumu zvočnega filma sploh nastal nov nemi film ter celo pobral veliko prestižnih filmskih nagrad, vključno z oskarji za najboljši film, režijo in moško glavno vlogo. Umetnik je projekt Michela Hazanaviciusa, francoskega režiserja in stalnega gosta slavne pariške kinoteke La Cinémathèque Française. Tam se je navdušil nad mnogimi mojstrovinami nemih filmov in dobil idejo, da bi tudi sam posnel nemi film. Po uspehu dveh vohunskih komedij (OSS 117, ki ju v naših kinematografih nismo videli, sta pa na voljo na devedeju) je tudi dobil priložnost, k sodelovanju pa je pritegnil še Jeana Dujardina, trenutno enega najbolj slavnih francoskih komikov in igralcev.
Na sceno vstopi Pacinov šofer
Potreben je bil le še denar. Za tega je poskrbel Thomas Langmann, francoski filmski producent, igralec, scenarist, režiser, in kot navaja IMDb, tudi šofer gospoda Pacina na snemanju Botra 3. Hazanavicius je izjavil, da je Langmann norec, ki se ima možnost vdajati navdihom. No, k sreči so ti zelo pozitivni. Nato je bilo treba oditi v Hollywood in posneti film. Glavni vlogi sta že zasedla Dujardin in Bérénice Bejo, priljubljena francoska in mednarodna igralka ter žena režiserja Hazanaviciusa. Ameriški zvezdniki, kot so John Goodman, Penelope Ann Miller in James Cromwell, so prišli, še preden so jih k projektu povabili, ko so izvedeli (oz. so izvedeli njihovi agenti), da se snema nekaj tako inovativnega.
Na sceno vstopi Le Boss
A to, da posnameš inovativen film, danes seveda ni dovolj. Treba ga je še spraviti do ljudi. Tu je na sceno vstopil producent Harvey Weinstein oziroma Le Boss, kot mu zdaj pravi igralska ekipa Umetnika. »Tri tedne po tem, ko smo s Kraljevim govorom osvojili oskarja, sem dobil telefonski klic. Na podlagi tega klica sem se iz New Yorka odpravil v Pariz. Potem sem poklical domov in rekel: 'Fantje, kupil sem film ...' Rekli so: 'Super. Povej nam več o njem.' 'Črno-bel je.' 'Okej.' Igra Jean Dujeardin. 'Kdo?' Povem ceno. Rečejo: 'Še kaj?' 'Aja, pozabil sem povedati, da je nemi film.' In potem je počilo. Rekli so mi, da moram pred upravni odbor družbe. Rekel sem, da sploh nisem vedel, da imamo upravni odbor. Pa sem šel pred upravni odbor ...«
Drugo veste. Tveganje se mu je izplačalo. Umetnik je postal zmagovalec oskarjev. In zdaj je Harvey pred novo nalogo. Narediti Umetnika še zmagovalca med gledalci.
