»Vem, da sem pod nadzorom vlade, prisluškujejo mojemu telefonu. Prepovedali so mi vstop v Belo hišo, a ne vem, zakaj,« je igralka in aktivistka Susan Sarandon odgovorila na vprašanje občinstva na filmskem festivalu Tribeca. »Kršijo mojo zasebnost,« je še dodala. Tudi Michael Moore, ki je leta 2004 posnel dokumentarni film Fahrenheit 9/11, meni, da je tarča prisluškovanja. »To so mi dejali že ljudje iz Busheve administracije. Po filmu Fahrenheit 9/11 so znoreli in mislili, da bom na volitvah koristil demokratskemu senatorju Johnu Kerryju. Domnevam, da pregledajo vso mojo elektronsko pošto in prisluškujejo vsem mojim telefonskim pogovorom,« je dejal slavni režiser.
Filmska aktivistka
Medtem ko je Moore aktivist za kamero, je Sarandonova dejavna v političnih kampanjah že vse od leta 1980. Leta 2011 se je morala celo javno opravičiti, ker je za papeža Benedikta XVI. dejala, da je nacist. Filmska zvezdnica, ki je leta 1995 dobila oskarja za vlogo v filmu Zadnji sprehod (Dead Man Walking) Tima Robbinsa, je povedala, da je papežu poslala knjigo, na podlagi katere so posneli film. »Ampak prejšnjemu papežu, ne temu nacistu, ki ga imamo zdaj,« je po poročanju časnika Newsday takrat dejala igralka. Newyorška katoliška skupina za verske in civilne pravice je njeno opazko označila za nespodobno.
Mednarodna organizacija proti širjenju ksenofobije Anti-Defamation League je od nje zahtevala opravičilo katoliški skupnosti. »Sarandonova lahko ima drugačno mnenje, kar pa ni opravičilo, da opleta s takimi primerjavami. To je sovražni in maščevalni govor, ki je namenjen izkrivljanju zgodovinskih dejstev in pomena holokavsta,« so še napisali člani organizacije – in Sarandonova se je opravičila. Petinšestdesetletna igralka je katoličanka, odraščala je v New Yorku in je znana podpornica gibanj za boj proti lakoti in aidsu ter nasprotnica vojne v Iraku. Leta 1999 so jo imenovali za Unicefovo ambasadorko dobre volje.
