Kanadski superzvezdnik Neil Young velja za velikega zaščitnika in zagovornika pravic kmetov, ljubitelja narave in človekoljuba. Že pred časom je svojo ustvarjalnost in slavo usmeril proti svetovnemu konglomeratu Monsanto. To je tisto podjetje, ki med drugim proizvaja gensko spremenjena semena za kmetijstvo. Ta semena naj ne bi bila ustrezna za okolje, kmetje so prisiljeni, da jih vsako leto kupujejo znova, saj so rastline iz teh semen neplodne. O teh in številnih drugih nevarnostih je Neil spregovoril tudi v svojem mini dokumentarcu Sejanje strahu. V filmu spremljamo tožbo, ki se kotali po pravnih mlinih – spor je med kmetovalcem Michaelom Whitom in Monsantom. Sodba se je končala s poravnavo zunaj sodišča. »Gospod White ni bil povsem iskren v opisu stanja in svojih dejanj v določenih okoliščinah,« so dokumentarec komentirali predstavniki Monsanta. »V resnici je priznal, da je povsem zavestno sadil, proizvajal, spravljal, čistil in prodajal našo sojo. Ves čas je vedel, da je to nezakonito. Vse to je razvidno iz dokumentov sojenja. Zaščita patentov in avtorskih pravic je lahko zelo zapletena v vsakem poslu, tudi v zabavni industriji. Dejanja gospoda Whita so podobna kraji glasbenega albuma s spleta, izdelavi na tisoče kopij, ki jih nato prodajaš naprej – medtem ko ves čas veš, da je tvoje početje nezakonito in da ti grozijo tožbe.«
Youngove obsodbe in opozarjanje na pohod Monsanta, napisal je tudi istonaslovno skladbo (njegov aktivizem pa se je le še povečal, odkar je v odnosu z veliko mlajšo in bojevito naravovarstvenico Daryl Hannah), je zaznal visoki predstavnik podjetja Robb Fraley in ga povabil k dialogu. »Vabim ga, naj obišče naše podjetje in se pozanima, kaj točno počnemo. Čeprav pritegnejo veliko pozornosti, je v resnici tožb med nami in kmeti, ki uporabljajo semena, ne da bi zanje plačali, v resnici zelo malo. Vsako leto na sto tisoče kmetov sadi naša semena. Od leta 1997, odkar poskušamo patentirati naša semena, smo se na sodišču znašli le z odstotkom svojih strank. Povrhu pa vsa sredstva, ki jih pridobimo s tožbami, namenimo lokalnim skupnostim.«
Mrzlično umika svojo glasbo
Youngov film traja deset minut, na spletu pa se je pojavil v četrtek. »Rad bi, da si ogledate tale film o družini pridelovalcev iz Amerike, a ista stvar se dogaja po vsem svetu,« je v nagovoru zapisal Young. »To je zgodba, ki vam bo vzela le deset minut življenja in razkrila srce parajočo zgodbo moškega, ki se je boril z velikanom Monsantom. Prav tako boste razumeli, zakaj sem napisal The Monsanto Yea.«
To pa ni edina bitka, ki jo bije Neil. Zadnja dva tedna je mrzlično umikal svojo glasbo z vseh spletnih ponudnikov pretakanja glasbe. Vse se je začelo 15. julija, ko je na facebooku zapisal nekaj ostrih na račun kakovosti pretočne glasbe in napovedal, da bo svoje albume umaknil od ponudnikov, kot so Apple Music, Spotify in podobni. »Gre za kakovost zvoka. Ne vidim razloga, zakaj bi moral dovoliti, da se moja glasba razvrednoti do najslabše kakovosti v zgodovini predvajanja glasbe. Tako slabe oblike distribucije še ni bilo.« Nezadovoljstvo s pretočno glasbo sta pred njim izrazila tudi Taylor Swift in Thom York, ki sta prav tako odstranila svoje skladbe, vendar predvsem iz finančnih motivov. »Radio kadar koli premaga pretočno glasbo. Analogne kasete in magnetofoni so boljše kakovosti. Pretakanje je zanič, to je najslabši avdio v zgodovini.«
