Na vrsti je Wakaliwood

Vroče afriško sonce. Skupina komandosov med drznim poskusom bega iz zapora. »Ustavite jih!« vpije general Placdo, pijanec in mojster kung fuja. »Ne bo vam uspelo, uničili bomo svet!« kriči vodja Tigrove mafije, nakar izbruhne vsesplošni pretep.

To ni resnični pobeg, ampak prizor iz prihajajočega filma Operacija Kakongoliro, ki so ga po seriji ameriških akcionerjev že poimenovali Ugandski plačanci. Snemajo ga na odpadu v Wakaligi, revnem predmestju ugandske prestolnice Kampala, ki mu pravijo tudi Wakaliwood.

»Večji bomo od Nollywooda, Bollywooda ali celo Hollywooda,« pravi režiser, scenarist, montažer in producent Isaac Nabwana. Ugandski akcijski film je sicer še v povojih, a Nabwana je prepričan, da bo kmalu konkuriral bolj znani in večji filmski industriji Nigerije, Indije in ZDA. »Holivudarji bodo prišli k nam,« dodaja.

Filmi z mini proračunom

Revna Isaacova družina si je prvo televizijo lahko privoščila šele leta 1984. Pred tem je Nabwana le od starejših bratov poslušal, kaj se predvaja v videodvoranah, v kakršnih večina Ugandcev še dandanes gleda filme v lokalnih jezikih. Pred devetimi leti je zdaj 42-letnik ustanovil družbo Ramon Film Productions, prvi ugandski studio, specializiran za akcijske filme, in začel uresničevati otroške sanje.

»Ker nimamo dovolj rekvizitov, jih izdelamo sami,« pove. Orožje v njegovih filmih je sestavljeno iz stare posode in plastičnih cevi. Sprva je za posebne učinke uporabljal kravjo kri, vendar je igralce sililo na bruhanje, zato ima zdaj rdečo barvo in preproste digitalne učinke.

Kljub vsemu se oče treh otrok lahko pohvali z že 46 celovečernimi filmi. Najuspešnejšega z naslovom Kdo je ubil stotnika Alexa je leta 2010 posnel za borih 200 dolarjev. Zgodba govori o stotniku, ki mu predsednik ukaže, naj obračuna z zloglasno Tigrovo mafijo. Toda Alex umre v skrivnostnih okoliščinah. Oglas za film se je znašel tudi na youtubu in imel več kot dva milijona ogledov.

Pomoč iz Amerike

»Film mi je bil tako všeč, da sem preprosto moral oditi v Ugando,« pravi ameriški filmar Alan Hofmanis, ki je o Wakaliwoodu posnel dokumentarec. A glavna težava filmov v tej afriški državi je piratstvo. Nabwana pravi, da lahko z vsakim služi samo šest dni. Celotna ekipa se takoj po snemanju odpravi po državi, kjer film prodajajo od vrat do vrat za 3000 ugandskih šilingov (en dolar). Prodati ga je težko, saj se lahko na ulici dobi ameriške filme že za 500 šilingov oziroma 20 centov.

Hofmanis je na spletni strani za množično financiranje Kickstarter zbral več kot 35.000 dolarjev, po spletu pa išče tudi posnetke iz različnih držav, da jih bo Nabwana uporabil v naslednjem filmu, ki bo prikazoval pandemijo novega seva ebole. Zanimanje so pokazali tudi organizatorji ameriških festivalov, kar je še kako razveselilo ugandske filmarje.