SLOVO

Na vrhuncu slave je na odru stal kar 300 dni v letu

Objavljeno 17. maj 2015 10.33 | Posodobljeno 16. maj 2015 22.43 | Piše: U. S.

Zadnja dva tedna je glasbenik, ki je bolehal za sladkorno boleznijo, preživel v hospicu.

V Las Vegasu je v četrtek umrl ameriški blues kitarist in pevec B. B. King, star je bil 89 let. Glasbenik, ki je imel več let težave zaradi sladkorne bolezni, je zadnja dva tedna preživel v bolnišnici, v hospicu, kjer so zanj skrbeli zaradi dehidracije. Vest o velikanovi smrti je potrdila njegova hči Patty King.

Glasbenik s pravim imenom Rilley B. King se je rodil septembra 1925 v ameriški zvezni državi Misisipi, na plantaži bombaža, ki so jo imeli v zakupu njegovi starši. Na njegov glasbeni slog so vplivali črnska duhovna glasba, interpreti bluesa, med drugim Blind Lemon Jefferson, ter jazza, tudi kitarist Django Reinhardt, tudi sam je navdihnil mnoge, od Erica Claptona, Stevieja Raya Vaughana, Sheryl Crow do Johna Mayerja.

Kot deček je pel v cerkvenih zborih, igranja kitare ga je učil stric, pridigar. Kariero je začel kot didžej na radiu in svoje radijsko ime Beale Street Blues Boy skrajšal v B. B. King. S svojimi ekspresivnimi interpretacijami in občutenim igranjem na kitaro je odločilno zaznamoval pol stoletja bluesa. Na vrhuncu slave je na odru stal kar 300 dni v letu, gostoval je po vsem svetu, tudi v nekdanji Sovjetski zvezi in na Kitajskem, leta 1973 je nastopil v Ljubljani.

Med njegovimi pomembnejšimi albumi so Confessin' The Blues, Completely Well, Live In Cook Country Jail, There Must Be A Better World Somewhere, My Guitar Sings The Blues, Live At San Quentin, Live At The Apollo in Blues Summit. Za eno svojih najuspešnejših skladb The Thrill Is Gone in za več albumov je bil nagrajen z grammyjem: nominiran je bil kar tridesetkrat, dobil je 15 grammyjev, več kot kateri koli igralec bluesa, leta 1987 je bil nagrajen z grammyjem za življenjsko delo.

»Biti pevec bluesa je, kot bi bil dvakrat črn,« je King zapisal v avtobiografiji; vedno je imel pri sebi svojo črno kitaro gibson, ki ji je rekel Lucille – zaradi ženske, za katero sta se leta 1949 v Arkansasu dva moška stepla v plesni dvorani, kjer je igral; prevrnila sta grelnik, napolnjen s kerozinom, in zažgala stavbo. King je tekel ven, potem pa tvegal glavo, ker se je v gorečo zgradbo vrnil po črno kitaro, vredno 30 dolarjev. Pojasnil je, da ji je dal ime Lucille, da bi se tako »spomnil, da nikoli več ne sme narediti česa tako neumnega«.

Poročen je bil dvakrat, oba zakona sta se končala z ločitvijo, kriv naj bi bil njegov naporni urnik, gostovanja po svetu. Imel naj bi kar 15 otrok in 50 vnukov. Več kot dvajset let je bolehal za diabetesom tipa 2 in je bil močan zagovornik boja proti tej bolezni. Njegov najljubši pevec je bil Frank Sinatra, je zapisal v avtobiografiji: vsako noč je zaspal ob njegovih skladbah. 

Deli s prijatelji