TRAGIČNO

Na poti med zvezde ga je prehitela bizarna smrt

Objavljeno 21. junij 2016 11.34 | Posodobljeno 21. junij 2016 11.36 | Piše: T. P.

Antona Yelchina je na domačem pragu do smrti stisnil njegov terenec.

Prezgodaj, pri le 27 letih, je nenadno odšel igralec Anton Yelchin. Foto Reuters

Njegovo ime je ravno dobro začelo sijati na nebu slavnih. A še preden je njegova zvezda zažarela v polnem sijaju, že je dogorela. Nepričakovano, hipno in nadvse bizarno se je ameriški igralec ruskih korenin Anton Yelchin namreč pridružil zloveščemu klubu 27. A v nasprotju z drugimi člani kluba, kot so Amy Winehouse, Jim Morrison in Janis Joplin, mladega filmskega igralca v prezgodnjo smrt pri komaj 27 ni pahnila zloraba omamnih substanc, ampak ga je v grob pahnilo njegovo lastno terensko vozilo. Tedaj, ko nikogar sploh ni bilo v avtu, kaj šele za volanom.

Na vaji so ga čakali zaman

Minulo soboto je ura kazala precej prek enajste nočne ure, toda Antona ni bilo na spregled. Vaja bi se morala začeti ob enajstih, toda mladca ni in ni bilo, kar je bilo precej v nasprotju z njegovo predanostjo delu, profesionalizmom in železno disciplino, ki so mu jo že v najranejših letih privzgojili starši, oba poklicna umetnostna drsalca. Njegovi kolegi so ga sprva potrpežljivo čakali, a v njih se je vendar začela razraščati bojazen, da je morda kaj narobe. Eden izmed Antonovih prijateljev je zavil proti njegovemu domu, tam pa mu je ob prizoru, ki ga je pričakal, zaledenela kri. Rjavolasec je bil stisnjen ob steber varovalne ograje, ob katerega ga je zmečkal njegov terenec jeep grand cherokee. »Motor je še vedno brnel, menjalnik pa je bil v leru,« je povedal pretreseni prijatelj. »Zdi se, da je Anton za trenutek, ne vemo čemu, stopil iz avta. Menjalnik je bil v leru, da je avto po strmi klančini hišnega dovoza zapeljal vzvratno in ga pribil ob opečnat steber in varovalno ograjo. To je povzročilo smrt,« je o nesreči, ki jo je označila za bizarno, dejala predstavnica losangeleške policije Jenny Houser. Ko so do zvezdnikove hiše prišli reševalci, so ga takoj razglasili za mrtvega, zadnjo besedo, ali je bila njegova smrt hipna ali ne, bo imel mrliški oglednik.

Ladja Enterprise zavita v črnino

Yelchinova kariera je bila v strmem vzponu. Kajti medtem ko je igralsko pot začel graditi s tiho vztrajnostjo, je pred sedmimi leti skoraj čez noč poletel v nebo. Dobesedno. Na vesoljski ladji Enterprise kot njen najmlajši častnik Pavel Andrejevič Čekov, ruski čudežni deček in šahovski mojster. »Bil si briljanten, prijazen, neizmerno zabaven in nadvse nadarjen. Premalo časa si bil z nami,« je že žalostno čivknil režiser J. J. Abrams, ki mu je z vlogo v uspešnici Zvezdne steze omogočil veliki preboj. A ne le enkrat, saj ga je na Enterprise postavil še dvakrat. V Zvezdne steze: V temo, ki so v kinematografe prišle pred tremi leti, ter v nadaljevanju Zvezdne steze: Onkraj, v katerih pa bomo zvezdnika gledali posthumno, saj prihajajo na velika platna šele konec prihodnjega meseca. Nepozaben vtis je naredil tudi na soigralce. »Bil je eden od najbolj odprtih in radovednih ljudi, kar sem jih poznal. Z neizmernim talentom in velikanskim srcem,« se je od njega po družabnih omrežjih poslovil Zachary Quinto, filmski Spock, medtem ko ga je John Cho opisal kot »radovednega, pogumnega, čudovitega, kot resničnega umetnika«.

Anton je na svet pokukal v ruskem St. Peterburgu, a je že kot dojenček s starši odšel v Ameriko. A če so ga starši poskušali usmeriti na svojo pot, so že kaj hitro sprevideli, da sinko vendar ni podedoval športnega talenta. »Vpisala sta me na drsanje, a sem bil na ledu grozen. Poizkusil sem se v karateju – katastrofa. Začel sem igrati ameriški nogomet, a mi ni in ni šel od rok in nog,« je povedal igralec, ki pa je pri osmih, morda devetih letih začel obiskovati tečaj igre. Najprej da bi premagal prirojeno sramežljivost, a je že hitro odkril, da mu je to pisano na kožo. »Obožujem improvizacijski del igre. Nekaj je v igri, da se v tem počutim sproščenega in srečnega. Uslišal sem sicer očetovo željo in odšel na univerzo, a sem že prej vedel, kaj želim početi.« Zato je sledil sanjam. Začenši z manjšimi vlogami v serijah – pojavil se je tudi v priljubljeni seriji Urgenca in v z emmyjem nagrajeni miniseriji Taken (Ugrabljeni) –, dokler ga svetovna kritiška srenja ni dokončno zaznala, vedoč, da morajo nanj še računati, v filmu Domači kraj, kjer je zaigral ob boku sira Anthonyja Hopkinsa. Kar je še potrdil z zmagovalnim filmom festivala Sundance Like crazy. 

Deli s prijatelji