Na avdiciji naga hodila po gozdu in tulila v nebo

Kot otrok si je želela biti kdorkoli, le ona ne. Morda katero dekle iz glasbene skupine Spice Girls, še raje pa superjunak. Najraje Spiderman. »Imel je super kostume in kul igrače. A v prvi vrsti je šlo za preoblačenje, za spreminjanje identitete in občutek lastne moči,« pripoveduje Cara Delevingne, ki bi bila takrat kdorkoli, le petletna deklica, ki okoli teka v kopalkah, ne. Morda tudi, ker ji kljub razkošju in bogastvu, v katerem je odraščala, ob mami, ki se je neuspešno borila z zasvojenostjo s heroinom, nikakor ni bilo z rožicami postlano. Takrat ni mogla uiti resničnosti, zdaj pa je našla odrešitev v svetu filma, ki ji je uresničil tudi skrito željo, da se vendar lahko spremeni v superjunaka s skrivno identiteto. No, ali v superhudobca.

Britanska lepotica, ki se je že lani, pri komaj 22 letih, znašla na seznamu najvplivnejših Londončanov, si je ime sprva ustvarila na modnih brveh in pred objektivi modnih fotografov, nato pa prvenec pred filmskimi kamerami doživela leta 2014 in začela graditi novo kariero. A čeprav je med veljaki sedme umetnosti še dokaj neuveljavljena, ji je zdaj vendar uspel pomembnejši, če že ne veliki met, saj se je v prihajajočem filmu Suicide Squad znašla sredi zvezdniške družbe ob Willu Smithu in Jaredu Letu kot mogočna in zapeljiva čarovnica Enchantress. A ta je takšna le ko pade noč, čez dan pa je zgolj sramežljiva, zapeta in že dolgočasno vsakdanja June Moone. Avdicija, s katero je pridobila vlogo, pa je bila vse prej kot dolgočasna. Še preden je vedela, v kakšni vlogi si jo je zamislil režiser filma David Ayer, je po njegovih navodilih namreč povsem gola hodila po gozdu in kot volk zavijala v nočno nebo.

Ni vedela, koga naj bi igrala. Poznala ni niti zgodbe Ayerjevega filmskega projekta. »Ničesar ni izdal. Na prvem srečanju mi je kazal slike neke čudovite, mogočne, a zelo zlobne ženske. Na drugem srečanju pa sem morala zanj odigrati prizor iz igre Kdo se boji Virginie Woolf, kar mi je prineslo vlogo. A niti takrat še nisem dobila scenarija, le Davidovo navodilo, naj grem gola sredi noči v gozd, najbolje tedaj, ko bo svetila polna luna,« pripoveduje Cara, ki je kot vzorno in poslušno dekle na posesti sestre Chloe, kjer se razprostira gozd, resnično s sebe odvrgla vse krpice in gola ter bosa vstopila med drevesa. »Sicer ni bilo polne lune, a naokoli sem stopicala naga in zavijala kot volk. Če bi koga srečala, bi bilo to nadvse zabavno.«