Včasih je, da se vam uresničijo največje želje, dovolj, da vztrajate in verjamete. Tudi če sprva vse ali skoraj vse govori proti vam. Tako je bilo v življenju Davida Hasselhoffa, ki ga je srčna izbranka Hayley Roberts že trikrat zavrnila. Toda nesojeni ženin, ki je v enem samem dnevu kar trikrat slišal osovraženi ne, puške ni vrgel v koruzo, ampak je zdaj, pet let pozneje, znova poskušal premamiti izmuzljivo svetlolasko. Očitno je četrta snubitev padla na plodna tla, saj se na lepotičkini roki blešči velikanski zaročni prstan.
Ni je prepričal sončni zahod nad Južno Afriko, kjer je zvezdnik prvič padel na koleno, tudi ne ponovitev snubitve nekaj ur pozneje. Usmilila se ga ni, ko je zbral ves pogum, se v kletki spustil v globine južnoafriškega morja, v kraljestvo belega morskega psa, in jo iz kletke in v neoprenski obleki še tretjič poskušal prepričati, naj ga vendar sprejme za moža.
Zdaj pa je bila dovolj veliko preprostejša poteza – romantični piknik na obali v Malibuju, kjer je iz žepa potegnil škatlico s prstanom. »Niti sanjalo se mi ni, da bo storil kaj takega. Še vedno sem preplavljena s čustvi,« je dejala lepotica in pridala, da so se obema, ko mu je vendar obljubila večno ljubezen, v očeh zalesketale solze. »Sprva sem mislila, da se šali, saj ni prvič, da me je zasnubil, a je bilo v snubitvah vselej malce heca. A ko je zdaj iz žepa potegnil prstan, sem planila v jok. Jokala sem in jokala, da me kakšnih deset minut sploh ni mogel vprašati.«
Avtogram za telefonsko številko
Vse se je začelo skoraj kot pravljica. Pisalo se je leto 2011, ko je mična blondinka stopila do igralca, tedaj sodnika v resničnostnem šovu Britain’s Got Talent, in ga prosila za avtogram, ki pa ji ga je poklonil le v zameno za telefonsko številko. Že nekaj dni pozneje sta uživala ob prvi večerji, ki je zaznamovala začetek velike romance, četudi je dvakratni ločenec, več kot četrt stoletja starejši od blondinke, po začetni vnemi začel verjeti, da jima ni usojena skupna prihodnost.
Ko se je že po sedmih mesecih ljubezni odločil za pomemben korak, snubitev, a vselej doživel ledeno mrzel tuš, je v njuni prihodnosti videl morda otroke, ne pa tudi poroke. »Poročila se še nisva, ker vem, da najino razmerje nikoli ne bo popolno. Če pogledam resnici v oči, ostaja dejstvo, da se ne bova skupaj postarala. Včasih sem že skoraj na točki, ko bi ji, ker jo tako ljubim, najraje rekel, naj si najde moškega svojih let in ima z njim krasno življenje. Kajti čeprav se ljubiva in imava čudovito... A razhod bi bil grozljiv, potreboval bi leta, da bi ga prebolel,« je lani odprl srce in dodal, da sta pred časom že prekinila zvezo, a je od srčne bolečine skoraj zbolel. Dognal je, da jo potrebuje, skoraj tako kot zrak. »Ker jo ljubim in ker je moja najboljša prijateljica.«
Nekateri verjamejo v reklo daleč od oči, daleč od srca, a za Hasselhoffa drži nasprotno. Ko je Hayley za krajši čas odšla v domači kraj Glynneath, je uvidel, da jo preprosto mora imeti v svojem življenju. Ne le kot ljubimko in prijateljico – kot ženo.
»Ne poročiš se, ker želiš z nekom živeti. Poročiš se, ker brez te osebe ne moreš živeti. V to iskreno verjamem. Tako čutim. Vedel sem, da sem brez nje obupno nesrečen, a si je nisem upal zaprositi za roko, ker sem bil prepričan, da sem prestar zanjo,« je dejal novopečni zaročenec. A njegova draga ni imela podobnih pomislekov. »Nočem zapraviti priložnosti, da sem z nekom, ki ga ljubim, le zaradi strahu, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnje.«
