FOTOGRAF

Modo zamenjal za naravo

Objavljeno 03. maj 2016 09.00 | Posodobljeno 03. maj 2016 09.00 | Piše: Roman Turnšek

Digitalna fotografija je uničila fotografski poklic, pravi Ivan Balić Cobra, eden od prvih modnih fotografov na tleh nekdanje Jugoslavije.

V stikih je ostal tudi z Anko Senčar in Nino Gazibara, vsake toliko se z veseljem srečajo. Foto osebni arhiv

Menda bi težko v nekdanji Jugi našli moškega, ki bi o ženski lepoti vedel toliko kot Ivan Balić Cobra. Številne generacije manekenk ter estradnic bi se s tem povsem strinjale. Odkril je namreč prenekateri znani obraz z modnih brvi, pred njegovim objektivom pa so se zvrstila skoraj vsa znana imena modne scene: Anka Senčar, Nina Gazibara, Mojca Platner, Savina Geršak, Nataša Majerič Matijevič, Bernarda Marovt, Nuša Marović, Jasna Mihalinec, Branka Habek, Nada Abrus, Zvončica Vucković, Loredana Bahorić, Lilja Perović, Ljilja Tica, Ljilja Erić, Biljana Ristić, Mila Elegović, Suzana Mančić, Vlatka Pokos, Sanja Doležal … In tudi tuji znani obrazi, kot so Slavica Ecclestone, Naomi Campbell, Eva Herzigova, Linda Evangelista in drugi.

Sam še slutil ni, da bo v življenju stal za fotografskim objektivom, še manj, da bo to njegov poklic. Njegove ambicije so bile usmerjene v šport in rock glasbo. Med letoma 1960 in 1970 je bil v skupinah Bijele strele in Roboti. »Če si bil v tistih časih glasbenik, nisi mogel biti večji frajer. Klavir, trobenta, da ne govorim o kitarah, malce daljših laseh, toliko, da si veljal za upornika. Dekleta so to imela zelo rada. Ampak ni bilo le to, glasba me je res navduševala. Spominov in anekdot iz tistih časov je za celo knjigo. No, mogoče nekega dne …«

Modna fotografija 
kot umetnost

Še sam se ne spomni povsem, kako je kitaro zamenjal za fotoaparat. No, dekleta nimajo rada le glasbenikov, ampak tudi svoje lepe upodobitve. Ker takrat znanih fotografov še ni bilo, je začel fotografirati dekleta in fotografija ga je posrkala. Leta 1971 se je podal v poklicne vode. »Če ne bi postal fotograf, bi bil propadli rocker, ki sedi v žiriji raznih izborov talentov in govori neumnosti.«

Velja za začetnika hrvaške modne fotografije. Iz Zagreba ga je poklicna pot peljala tudi v Rim, Avstrijo … »Kdo je srečnejši od mene? Več kot 30 lepotic različnih generacij je prišlo na promocijo moje avtobiografske monografije Oko za lepoto. Pa nekaterih nisem videl tudi 20 let! Z mnogimi pa sem sicer še vedno v bolj ali manj rednih stikih,« se zadovoljno spominja.

Nenadno slovo

Kot mojster erotične fotografije je marsikatero od njih posnel brez oblačil. Njegove fotografije so objavljali številni domači in tuji časopisi. V spominu še posebno živijo dvostranski akti iz legendarnega Starta. Po objavi knjige Oko za lepoto, v kateri je iz obdobja od leta 1970 do leta 2008 objavljenih skoraj 900 fotografij približno 200 žensk, ki jih je iz bogatega arhiva izbiral več kot leto, pa je močno presenetil z odločitvijo, da se poslavlja od mode.

»Fotografije ne ustvarjaš samo z objektivom. Vanjo vneseš vse slike, ki si jih videl, knjige, ki si jih prebral, glasbo, ki si jo poslušal, in vse ljudi, ki si jih imel rad. Oko za lepoto je tako tudi učbenik za vse, ki jih zanima zgodovina ličenja, pričesk, čevljev, oblek itd. iz tega obdobja. Želel sem le pokazati, kako so bili ljudje nekoč lepi in fotogenični brez sedanje tehnologije in potvarjanja. Digitalna fotografija je uničila fotografski poklic. Z novimi tehnologijami in tehnikami se danes ukvarjajo vsi in z zlorabo photoshopa se lahko prilagodi vse. To je velikanska škoda. To me odbija, zato sem se poslovil,« pravi o svoji odločitvi, da se posveti fotografiji narave in pejsažev.

Ohranja klasiko

Navdih in izziv je našel v naravi. »Fotografiranje narave in živali je čarobno. Rad imam ta svet in tudi zame je dobro, da storim kaj za svoje zdravje.« Ima pasjega prijatelja Jokerja, zato precej sodeluje z živalovarstveniki. Z nekdanjo ženo Milo Elegović je kljub ločitvi ostal v dobrih odnosih. »Življenje prinese leta, ta pa modrost in izkušnje. Bi bil še enkrat mlad? Seveda, kdo pa ne bi? Ampak tudi tako mi je lepo. Še posebno, ker sem pred dvema letoma preživel velike zdravstvene težave. Dokler si živ, ni prepozno in vedno te za naslednjim vogalom čaka kdo ve kaj.«

Deli s prijatelji