BREZ NOSTALGIJE

Milijonski predujem za svoje spomine je vrnil

Objavljeno 07. april 2016 15.30 | Posodobljeno 07. april 2016 15.30 | Piše: T. P.

Za sira Iana McKellena je bilo vračanje v preteklost preboleče.

Z nominacijami in osvojenimi priznanji filmske srenje bi lahko napolnil manjšo omaro, njegove zasluge na področju umetnosti pa je pred četrt stoletja prepoznala tudi britanska kraljica in ga povišala v viteza. Poleg tega njegov glas bučno odmeva v boju za enakost istospolno usmerjenih, četudi je moral skoraj že srečati abrahama, da je svetu priznal homoseksualno usmerjenost, ki jo je pred najbližjimi skrival dolgih 49 let. Vsekakor življenje, v katero bi se z velikanskim zanimanjem poglobili radovedneži, kar je prepoznala tudi založniška hiša Hodder & Stoughton ter britanskemu filmskemu in gledališkemu igralcu siru Ianu McKellenu, ki tlači zemljo že skoraj 77 let, lani nakazala milijon in četrt evrov predujma, da med platnice knjige ujame svojo zgodbo. Več kot zajeten kupček denarja, ki pa ga je zvezdnik zdaj, ko se je že mesece poglabljal v svojo preteklost, vrnil. Ker očitno ni denarja, ki bi ga pripravil, da se sprehaja skozi boleče spomine življenja.

Preteklost je pokopal

V resničnem življenju morda nima magičnih moči, kot so bile dane njegovemu filmskemu alter egu v epopeji Gospodar prstanov, kjer se je prelevil v belolasega in dolgobradega maga Gandalfa. Vseeno skozi jesen življenja koraka z njegovo modrostjo in umirjenostjo, ki bi jo pisanje spominov lahko skazilo. Čeprav si je McKellen v zaposlenem urniku sprostil devet mesecev, ki jih je načrtoval preživeti v tipkanju strani za stranjo, je po mesecih kukanja v svojo preteklost dober milijon zdaj založniški hiši poslal nazaj. »Dobil sem precej lep predujem, si odtrgal devet mesecev, a denar vrnil. Proces pisanja je bil preboleč. Nisem se želel vrniti v svoje življenje, razmišljati o stvareh, ki jih nisem razumel ne tedaj in jih niti zdaj,« je povedal zvezdnik, ki se je odločil, da je njegova zasebnost le njegova, preteklost pa pokopana. »Če kdo želi kaj izvedeti o mojem javnem življenju ali delu, mora le pokukati na mojo spletno stran – tam je vsekakor več, kot bi lahko ujel v knjigo. Moje zasebno življenje, ki ga niti ne razumem povsem, pa nima nikakršne zveze s tem, s čimer se preživljam.« Ob čemer se oboževalcem opravičuje, da ne bodo mogli potešiti svoje radovednosti – čeprav si lahko z utrinki, ki jih je v minulih letih razkril, vseeno sestavijo sliko o velikanu britanske televizije.

Zaljubil se je kot mladenič, ko je kot mlad igralec prišel v Oxford in naletel na moškega, ob katerem mu je srce skoraj skočilo iz prsi. »Oxford bo zato imel vselej posebno mesto v mojem srcu, saj je bilo tam prvič, da sem začutil čustva ljubezni in navezanosti,« pravi Ian, ki je komaj leto dni pred svojo petdesetico, 1988., priznal, da ga privlači lastni spol. Česar mu je še danes žal, saj je prepričan, da bi, ko bi pogum za razkritje zbral prej, bil boljši igralec in srečnejši ter vsekakor drugačen moški. Čeprav gre prav istospolni usmerjenosti zahvala, da je zavil na pot sedme umetnosti. »Moja usmerjenost je bila eden izmed razlogov, da sem postal igralec. Slišal sem namreč, da lahko med igralskimi vrstami spoznam homoseksualce, poleg tega pa mi med kolegi ni bilo treba prikrivati spolnega nagnjenja. To sem skrival le pred sorodniki,« je pred časom povedal zvezdnik, ki je pred kamero in na gledališkem odru lahko svobodno, brez strahu izražal čustva, ob čemer ga nihče ni gledal postrani ali nanj kazal s prstom. A kar je sprva zanj pomenilo svobodo, je z leti postalo kletka, saj je igro uporabil kot sredstvo skrivanja, pretvarjanja in laganja v resničnosti. Zaradi česar se mu je od srca odvalil velikanski kamen, ko je svetu izkričal resnico. »V tistem trenutku, nemudoma, sem se počutil bolje. Končno sem lahko zadihal, saj me ni več težila laž. Poleg tega mi igranje ni več služilo kot pobeg, kot preobleka, ampak sem skozi igro lahko začel pripovedovati resnico. Svobodneje sem se začel izražati, postal sem boljši igralec.« A ne nazadnje že dolgo ve, da sta resnica in samozaupanje dve najpomembnejši vrednoti, ki ju človek lahko ima. »Vsakdo je boljši, tudi pri svojem delu, če je iskren in se ne pretvarja. Tedaj te ne duši več potreba po skrivalnicah, v sebi ne nosiš sramu,« je še povedal igralec in soustanovitelj Stonewalla, ene od najvplivnejših angleških in v evropskem merilu največjih LGBT-skupin. 

Deli s prijatelji