URIN

Mika Myersa je poscal med nogometno tekmo

Objavljeno 22. junij 2014 23.25 | Posodobljeno 22. junij 2014 23.27 | Piše: T. P.

Komika je med gledanjem nogometne tekme v Liverpoolu zalil topel curek urina.

Trenutno je ves svet prikovan pred televizijske zaslone. Napeto, z živčnimi končiči v polni pripravljenosti, znojnih dlani in s krikom, ki le čaka, da se sprosti iz pljuč, namreč opazuje tekanje najboljših med najboljšimi, kako se za nogometno žogo podijo pod vročim brazilskim soncem. Enkrat na štiri leta, med svetovnim prvenstvom v nogometu, tudi tisti, ki sicer niso najbolj zagrizeni oboževalci nogometa, v sebi nenadoma odkrijejo strast do tega športa. Strast, ki pa je toliko del Mika Myersa, kot je del njegove biti tudi njegov smisel za humor, ki mu je utrl pot na lestvico najboljših komikov vseh časov – po izboru poklicnih kolegov in poznavalcev komedije.

Lulal skozi revijo

Kanadski zvezdnik ima ljubezen do nogometa že v krvi. Četudi je rojen v deželi javorjevega sirupa, je na svet privekal z zapuščino svojih britanskih staršev v sebi. Z globokim občutkom navezanosti in pripadnosti do rojstnega kraja svojega očeta, do Liverpoola. Ali pa vsaj do tamkajšnjega nogometnega kluba, ki pa mu vendar ni izkazal enake naklonjenosti. Kajti ko med nogometno tekmo lahko pričakuješ, da te oškropi malce sline prezagretega navijača, ki z bojnim krikom iz sebe spusti tudi slinasti pršec, ko okoli tebe škropi znoj, vendar ne pričakuješ, da te bo ogrel curek neznančevega urina. »Fantastično je bilo gledati nogometno tekmo z Liverpoolom,« se komik, ki je pustil neizbrisen pečat kot ekscentrični, odštekani tajni agent Austin Powers, spominja obiska angleškega mesta, ko sta se z bratrancem na tamkajšnjem nogometnem stadionu zlila z množico drugih žogoljubcev. Med katero se je znašel tudi orjak, ki je stal tik za zvezdnikom, a iz množice ni izstopal le zaradi svoje mogočne postave, marveč tudi zaradi revije v roki. Le kdo pride na nogometno tekmo z revijo, se je namreč tedaj podilo po Myersovi glavi. Ki pa je odgovor na svoje neizrečeno vprašanje na svojo smolo dobil še prehitro. »Revijo je zvil v tulec in skozenj začel lulati. Urin je polzel po moji nogi, a sam se nisem mogel niti premakniti. Lahko sem ga le pobaral, ali je z njim vse v redu, ali ima vsa kolesca v glavi. Strmo me je pogledal in mi odvrnil, medtem ko so mu iz ust leteli koščki neprežvečene pite, ali imam morda kakšno težavo z njim. A vse, kar sem si upal odvrniti, je bilo, da je vse v redu.«

Po golu zaroka

Nekateri spomini so prijetnejši kot drugi. In svetovno prvenstvo izpred štirih let se je v Myersovih spominih vsekakor zapisalo kot dvakrat čudovito, četudi je v njem tedaj vrela dvojna merica nervoze. Ne le da je nestrpno pričakoval izid tekme med Anglijo in ZDA, temveč ga je v žepu precej pretesnih hlač žulila tudi škatlica z zaročnim prstanom. Skupaj z negotovostjo, kaj mu bo na usodno vprašanje odgovorila njegova izbranka Kelly Tisdale. »Napravljen sem prišel od glave do peta. Nase sem navlekel vse, kar je bilo možno, od angleške nogometne majice do angleških nogometnih hlač. To pa sem kupil kar po spletu, a seveda malce premajhno, zato sem se moral stlačiti v že neprijetno oprijete hlače, v katerih mi je bilo veliko škatlico s prstanom skoraj nemogoče skriti,« je o nestrpnem in neudobnem pričakovanju dejal Mike. Čakal je na popoln trenutek. »In gol! Angleži so končno zabili gol! Tedaj sem se spustil ne eno koleno in Kelly zaprosil za roko.« Ob čemer je komik, sicer tudi sam amaterski nogometaš, dvojno slavil. Ne le da so njegovi dobili točko, temveč se je v tistem trenutku prelevil še v bodočega ženina. 

Deli s prijatelji