Revija The Time Magazine je Michaela J. Foxa, ki že dobri dve desetletji živi s parkinsonovo boleznijo, umestila na seznam tistih izjemnih posameznikov, ki s svojim vplivom, talentom in moralnim vzorom skoraj lastnoročno spreminjajo svet. Švedski Karolinski inštitut pa mu je podelil častni doktorat, saj je eden najbolj prepoznavnih in zagrizenih aktivistov, ki s svojo fundacijo stremi k širjenju razumevanja in sprejemanja svoje bolezni – seveda s končnim ciljem odkritja zdravila. A medtem ko je zvezdnik svoje zdravstveno stanje obrnil svetu v prid, je bil njegov prvi odziv na postavljeno zlohotno diagnozo malce manj človekoljuben. A skorajda bolj prvinski. Segel je namreč po steklenici.
Življenje se ti v hipu lahko obrne na glavo in se spremeni v kaos. En trenutek si mlad, 30-letni zvezdnik na vrhuncu slave, že naslednji pa ti bogovi v belem postavijo diagnozo neozdravljive in napredujoče bolezni možganov, ki ti postopno jemlje nadzor nad lastnim telesom. Diagnozo, ki korenito spremeni življenje vsakogar, za igralca, ki mora biti absolutni vladar svojega telesa, pa običajno pomeni tudi konec kariere. »Počutil sem se povsem nemočnega. Zdelo se mi je nepravično,« se prelomnice iz leta 1991 spominja igralec, ki je tedaj hotel nad življenjem dvigniti roke in je nad kariero, skoraj pa tudi svojim zakonom, že naredil križ. »Moja prva reakcija je bila, da sem začel piti. Pretirano. Do tedaj sem namreč pil le na zabavah, po odkritju bolezni pa sem začel piti tudi sam, v samoti, vsak dan, saj se nisem hotel zavedati ničesar okoli sebe, niti samega sebe ne.« Nekaj mesecev, morda celo prvo leto, je preživel v alkoholni meglici, bolečino je poskušal odpiti stran – toda brez uspeha. A tudi ko je zbral pogum in odložil steklenico, se mu ni niti sanjalo, kako naj se spopade z novo resničnostjo. »Nikoli nisem razvil orodja, ki bi me pripravilo na spopadanje s čim podobnim. A nato sem se vendarle odločil za terapijo in sčasoma se mi je vse razjasnilo.« In prvo, česar se je naučil, je bilo, da se ničesar in nikoli ne sme prehitevati. »Živeti sem se naučil vsak dan posebej in vse se je postavilo na svoje mesto. Moj zakon je ponovno postal čudovit, moja kariera pa se je ponovno začela vzpenjati.«
Neustrašni igralec je živ dokaz, da kljub parkinsonovi bolezni življenje še vedno obstaja. Še več, tudi sreča, ljubezen in uspeh. Navsezadnje sta s Tracy Pollan kljub težki preizkušnji, ki jima jo je na pot vrgla usoda, srečno poročena že četrt stoletja, na televizijske zaslone pa zdaj prihaja tudi igralčeva nova nanizanka The Michael J. Fox Show, ki se s humorjem dotakne tudi življenja, kot ga zvezdnik najboljše pozna – življenja s parkinsonovo boleznijo.