Kot enemu najslavnejših prijateljev mu v poklicnem življenju tedaj ne bi moglo iti bolje. Od srede 90. let, ko je s kultno ameriško nanizanko Prijatelji zajezdil val slave, je namreč kot hudomušni, sarkastični Chandler Bing v milijone gospodinjstev vnašal smeh in radost. A zasebno bil notranjo bitko, saj sta ga nenadno zvezdništvo in blaginja pripeljala na stransko pot omame. V življenje odvisnosti in rehabilitacijskih klinik, kamor sta ga povedli pretirana ljubezen do alkohola in protibolečinskih tablet. »Ko zagledam kakšno izmed svojih fotografij iz tistega obdobja, me kar zmrazi. Srhljivo je. Bil sem resnično bolan,« priznava zdaj že nekaj časa trezni Matthew Perry, ki si je, ko se je vendar iztrgal iz primeža odvisnosti, zadal za nalogo, skoraj življenjsko misijo, da drugim odvisnikom pomaga obrniti nov list in zakorakati na pot treznega življenja. Za kar je nedavno tudi prejel nagrado.
Ljudje so ga oboževali in mu vzklikali ter se ob spremljanju njegovega televizijskega alter ega držali za trebuhe. A ko so kamere ugasnile, je uteho, beg pred resničnostjo, našel le v steklenici vodke, s katero je poplaknil tudi do 30 tablet na dan. »Veliko sem pil in jemal opiate. Mislim, da sem svojo odvisnost sicer dobro skrival, a sčasoma so mi ljudje vendarle prišli na sled. Tega nisem mogel skrivati v nedogled,« je dejal zvezdnik, ki je prvič zakorakal v kliniko za zdravljenje odvisnosti že leta 1997, nato pa ponovno štiri leta pozneje ter postopno usmeril svoje življenje na prave tirnice. In za zvezdnika malce ironično so mu trezno glavo pomagali ohraniti prav tabloidni časopisi, pred katerimi slavni običajno bežijo. »Moji boji so bili na vseh naslovnicah, kar mi je nazadnje pomagalo, da nisem ponovno zabredel. Vsi so poznali moj obraz, zato v baru, tudi če bi želel, nisem mogel dobiti pijače.«
Nihče ne pozna tegob odvisnosti bolje kot nekdanji odvisnik. Nihče ne ve bolje, kako trnova in polna pasti je pot k ponovni treznosti. In kako težavno je vajeti nadzora potem obdržati v svojih rokah. »Če si iz rehabilitacijske klinike nemudoma vržen v resnično življenje, je to lahko prevelik zalogaj,« je dejal večkratni nominiranec za prestižne nagrade s področja sedme umetnosti, ki je – z življenjem ponovno trdno v rokah – združil moči s strokovnjakom Earlom Hightowerjem in svojo malibujsko vilo spremenil v tranzicijski dom za vse, ki se po zdravljenju zasvojenosti želijo postopno pripraviti na vrnitev v resnični svet. Kar ni prešlo neopaženo, saj je bil za svoj doprinos k zdravljenju odvisnosti nedavno nagrajen s posebnim priznanjem Bele hiše. »Sem nagrajeni alkoholik!« se je pošalil zvezdnik, četudi mu ta nagrada, nagrada treznosti, verjetno pomeni več kot marsikatera druga, ki mu jo je prinesel igralski talent.
