Mark Wahlberg bi bil rezervni policist

Življenje lahko obrneš na glavo, ga spremeniš za 180 stopinj. Lahko se na novo ustvariš, da o tvojem nekdanjem jazu ni niti sledi. Pa vendar. Preteklosti ne moreš izbrisati ali ji pobegniti, vedno bo ostala del tebe, nekje v ozadju, od koder lahko vedno znova prihrumi v tvoje novo življenje. »Iskreno obžalujem svoja dejanja izpred 26 let, globoko pa mi je žal tudi za kakršne koli posledice, ki so jih pustila. A od tedaj se trudim, da bi bil boljši človek in vzor svojim otrokom ter drugim,« je v prošnji, naj mu izbrišejo kriminalno kartoteko, zapisal Mark Wahlberg, ki želi stopiti med prve ali vsaj druge vrste borce na pravi strani zakona. Med rezerviste losangeleške policije, pri čemer pa ga (nepremostljivo?) ovira njegova prestopniška mladost, ko je – med drugim – zaradi napada pristal celo za rešetkami.

Vsaj dvajsetkrat kršil zakon

Pred tremi desetletji se je zdelo, da je njegova življenjska pot začrtana, pot mladostniškega prestopnika, ki bo od manjših prestopkov prešel k večjim, zaživel kot kriminalec in prej ali slej našel dom za debelimi zidovi zapora. A čeprav je v mladih letih najmanj dvajsetkrat prišel navzkriž z zakonom, njegova policijska kartoteka pa je bila že pri 16 letih verjetno debelejša kot marsikatera knjiga, je Wahlbergu nato uspelo skoraj nemogoče, iz blata, kjer je pustil burna rana leta, se je povzpel na zlati vrh najuspešnejših in najbogatejših. Nov list je obrnil kot raper Marky Mark, nato z izklesanim telesom zaplaval v vode manekenstva ter skočil še v filmske vode. Tam je dobil potrdilo, saj si je prislužil vrsto nagrad, najprestižnejši zlati kipec za vlogo v filmu Dvojna igra (The departed) pa mu je za las spolzel med prsti. Toda zvezdnik, ki je spoznal temo in svetlobo življenja, s temi dosežki še ni zadovoljen. Morda zato, ker je pustil pečat le na zabavni industriji, k izboljšanju družbe pa ni pripomogel. To si zdaj želi spremeniti in se pridružiti možem postave, a mu preteklost preprečuje, da bi to lahko uresničil. Zakonodaja mu kot obsojenemu zločincu namreč ne dovoljuje posedovanja orožja ali ravnanja z njim.

Življenje moža postave je že izkusil pred kamerami, in to je bilo dovolj, da se je v Marku rodilo navdušenje, da film prenese v resničnost. In v tem naj bi tičala želja, da začne povsem na novo. Kot nepopisan list papirja, z izbrisano kriminalno preteklostjo. Kar pa bi bilo – tako zvezdnik – hkrati tudi uradno priznanje, da si je »z dobrimi deli in zglednim življenjem prislužil javno odpuščanje«. Konec koncev ni več tisti fant, ki je pred skoraj tremi desetletji nadlegoval temnopolte vrstnike ter do nezavesti pretepel enega Vietnamca, drugega pa delno oslepil.

Zagovarja ga tudi duhovnik

Prehodil je dolgo pot in z vsakim dnem, odkar je odkorakal iz zapora, dokazoval, da je postal boljši človek. »Zasluži si nov, čist začetek,« je prepričan duhovnik James Flavin, ki je v Wahlbergovem temnem obdobju prevzel vlogo njegovega svetovalca. A pritrditi mu ne more temnopolta Kristyn Atwood, ki jo je tedaj 15-letni Mark spremenil v tarčo rasističnih opazk, nato pa vanjo in njene sošolce metal kamenje, eden jo je zadel celo v glavo. »Še danes, ko kdo omenja rasizem, se spomnim nanj,« desetletja pozneje pravi Atwoodova. Podobno kot ona bi verjetno le stežka našla odpuščanje v srcu Vietnamca, ki sta dobro leto pozneje, leta 1988, občutila igralčevo mržnjo do drugačnih. Pod vplivom alkohola in drog se je z lesenim kolom namreč spravil nad Thanha Lama, ko pa je ta nezavesten obležal na tleh, je Mark pobegnil s prizorišča zločina in za pomoč, za zavetje pred policisti, zaprosil Hoa Trinha. In ga, ko je bila nevarnost mož postave mimo, tako močno udaril, da je nesrečnež oslepel na eno oko. Posledica, s katero mora Hoa živeti, Wahlberg pa je lahko po 45 dneh zapora v Plymouthu začel znova. »Tudi jaz bi si na njegovem mestu želel, da mi izbrišejo kriminalno kartoteko, a verjetno si tudi njegove žrtve želijo, da bi lahko nekako izbrisale brazgotine, ki jim jih je pustil,« meni Nam Pham, glava vietnamske skupnosti v igralčevi rojstni soseski.