Liza Minnelli se je kar poslovila od prijateljev

Življenje imaš eno samo, zato ga užij do konca in zajemaj s polno žlico! Temu vodilu Liza Minnelli ni sledila le kot kabaretska pevka Sally Bowles v uspešnici Kabaret, ki ji je prinesla oskarja, ampak tudi v resničnem življenju. Ničesar ni želela zamuditi in se ničemur odpovedati. Kar je, seveda, prišlo s ceno, saj ima za sabo kar štiri razpadle zakone, večkrat je pristala med zidovi rehabilitacijske klinike, že več kot desetletje pa se bojuje s tegobami, ki jih prinese sedem desetletij življenja. A temu navkljub se hollywoodska zvezdnica nikdar ni vdala. Ko ji je spodrsnilo, se je preprosto pobrala in z visoko dvignjeno glavo nadaljevala. Vse do zdaj. Minnellijeva naj bi se namreč naveličala nenehnih vzponov in padcev, preveč potolčena od dramatičnega življenja naj bi se dokončno predala in pripravljala na slovo. Tako prepričana, da je najbližjim že poslala sporočilo slovesa.

Kapljica čez rob je bil verjetno lanski zdrs na stara pota. Po dobrem desetletju ogibanja omamnim substancam se je Minnellijeva lansko pomlad namreč pošteno spotaknila na poti treznosti, ki ji jo je uspelo ohranjati tudi z rednimi srečanji anonimnih alkoholikov. Poškodba hrbtenice, po kateri si je bolečine lajšala s protibolečinskimi tabletami na recept, je namreč prevesila tehtnico. Vnovič je namreč okusila omamo, tablete je začela mešati z alkoholom in po skoraj smrtonosnem koktajlu obojega pred enim letom znova pristala med zidovi klinike za zdravljenje odvisnosti. »Že leta se neustrašno bojuje z odvisnostjo od omamnih substanc. Vselej, ko je potrebovala zdravljenje, je to tudi storila,« je tedaj dejal njen predstavnik za stike z javnostjo in pridal, da so prvi koraki izboljšanja že opazni. Kar je bil očitno le pesek v oči. V resnici naj bi zakorakala na pot brez vrnitve, stopila na začetek konca. »Vse, kar lahko storimo, je, da molimo zanjo,« je zdaj namreč dejal anonimni vir, znake predaje pa naj bi njeni najbližji opažali že več mesecev. Minulo jesen je tako prodala svoje luksuzno newyorško domovanje, ki mu je več kot deset let pravila dom, ter se preselila v najemniško hišo v Los Angelesu, kjer ji družbo delajo le osebni pomočniki. Ali jo, bolje rečeno, nadzorujejo. A medtem ko so si tedaj morda še prigovarjali, da potrebuje le čas, da se spet postavi na noge, jih je ob njenem rojstnem dnevu, ko je sredi marca dopolnila 70 let, spreletel srh.

V življenju je doživela in preživela precej več kot večina običajnih smrtnikov. »Začneš se spraševati, kje je meja. Kje je točka, ko vsega preprosto ne moreš več prenesti,« se sprašujejo njeni prijatelji, ki so v dneh okoli Lizinega praznovanja prejeli zlovešče sporočilo. »Brez tebe, tebe in tebe ne bi bila, kar sem. Spominjam se vse dobrote, dobrih želja in prijateljstva, ki ste mi jih naklanjali. Iskrena hvala za to, iz vsega srca. Nikoli vas ne bom pozabila!« je odzvanjal njen glas. »Ko sem poslušal njeno sporočilo, me je oblila zona. Lomilo se mi je srce. Zvenela je, kot da se dokončno poslavlja,« je dejal eden od tistih, ki so sporočilo slišali na lastna ušesa. »Pošteno nas skrbi. Sprašujemo se, ali ji morda niso ostali le še kakšni trije meseci življenja. A lahko le molimo.«