Že davnega leta 1974, mesece, preden je sploh pokukal na ta svet, je Leonardo DiCaprio že vedel, kaj je njegova usoda. Še kot zarodek, ki je rasel v mami, je vedel, da mu je nekega dne namenjeno stati pred kamerami in na veliko platno prenesti življenje renesančnega genija Leonarda da Vincija.
Urbana legenda pravi, da je Irmelin DiCaprio, ko je pod srcem nosila Lea, hodila po firenški galeriji Uffizi, se ustavila pred eno od da Vincijevih umetnin, ko je prvič začutila brco svojega še nerojenega sina. V tistem trenutku je vedela, kako bo sinku ime. Malček pa je očitno vedel, kaj ga čaka 40 let pozneje.
Te dni sta filmska giganta, studia Paramount in Universal, bila krvavi boj za odkup avtorskih pravic oktobra prihajajoče biografije o italijanskem umetniku izpod peresa Walterja Isaacsona. Za sedemmestni znesek si jih je pridobil slednji, hollywoodski težkokategornik pa ne bo zaigral le glavne vloge, temveč bo z Jennifer Davisson sedel tudi na producentski stolček.