Bil je nepozaben obraz dokumentarnega filma Woodstock: tri dni miru in glasbe in prvi izvajalec na znamenitem glasbenem festivalu leta 1969: bradati hipi z zamaknjenim pogledom, ki je pred večstotisočglavo množico prepeval o svobodi, je v ponedeljek za vedno zatisnil oči. Dvainsedemdesetletnega pevca, kitarista in pisca pesmi Richieja Havensa je pokončal srčni infarkt. Umrl je v New Jerseyju, kjer je zadnja leta tudi živel.
Havens je kariero začel kot ulični pevec: že zelo mlad je prepeval na vogalu v domači soseski v Brooklynu. Pri dvajsetih se je preselil v New York in se ustalil v boemskem predelu Greenwich Village. Tam je izvajal poezijo, poslušal ljudsko glasbo in se učil igrati kitaro. »Village se mi je zdel kraj, kamor sem lahko pobegnil, da bi izrazil samega sebe,« je zapisal v avtobiografiji.
Zadnji album izdal leta 2008
Zadnji album Nobody Left to Crown je izdal leta 2008, že leta 2000 je ustanovil lastno glasbeno založbo Stormy Forest.
»Resnično pojem pesmi, ki me ganejo. Nisem v šovbiznisu, sem v komunikacijskem biznisu,« je nekoč dejal. Ko je leta 1967 debitiral z albumom Mixed Bag, je posnel več kot 25 albumov, preizkusil pa se je tudi kot filmski in gledališki igralec.
Njegovi sorodniki, štiri hčerke in številni vnuki, nameravajo pogreb, ki bo dostopen za javnost, vendar datum za zdaj še ni znan.
Nastop na Woodstocku, kjer so prepevale tako rekoč vse velike zvezde tistega časa, med drugim slavni kitarist Jimi Hendrix in pevka Janis Joplin, je pomenil pomemben preobrat v njegovi karieri. Bil je prvi, ki se je podal na oder, nastopal pa je skoraj tri ure. Havens bi sicer moral nastopiti kot peti, a je na vrsto prišel prej, ker so preostali glasbeniki zamujali. Producent festivala Michael Lang je pozneje povedal, da je Havensa izbral zaradi njegovega mirnega, a močnega nastopa. In ta je toliko časa trajal, ker se naslednji nastopajoči pač dolgo ni pojavil. »Zato sem se vrnil in zapel še tri. To se je ponovilo šestkrat. Tako sem zapel vse pesmi, ki sem jih znal,« je pozneje povedal Havens. »Vse v mojem življenju in toliko drugih je priključeno na ta vlak,« je dejal ob štirideseti obletnici festivala leta 2009. Havens je na Woodstocku igral nepozabne verzije pesmi beatlov, kot sta Hey Jude in With a Little Help From My Friends, na splošno pa za še posebno nepozabno izvedbo velja nastop z Georgeem Harrisonom iz leta 1970, s katerim je zapel znamenito Here Comes the Sun.
Doživel visoko starost brez pretiranih zdravstvenih težav
Festival Woodstock je postal legendaren ne le zaradi nastopajočih, ampak tudi zaradi zanimivega dogajanja: veliko golote, priložnostnega seksa, umazanega plesa in odkrite uporabe mamil. V nasprotju s številnimi tedaj nastopajočimi, ki jih je že v mladih letih pokončal razuzdan življenjski slog, je Havens doživel visoko starost brez pretiranih zdravstvenih težav. Edina resnejša stvar so bile težave z ledvicami, zaradi katerih je bil leta 2010 operiran, potem pa ni nikoli več nastopil na odru. Med zadnjimi pomembnejšimi nastopi je bil tisti na predsedniški inavguraciji Billa Clintona leta 1993.
Havens nikoli ni požel slave nekaterih nekdanjih kolegov, ki so stali za njim na odru znamenitega festivala, a njegovi oboževalci mu to štejejo v prid: v nasprotju s tistimi, ki so sčasoma opustili borbo za mir in dobrodelne aktivnosti, se on do smrti ni odrekel prvotnim načelom širjenja dobre glasbe in pozitivnih idej.
