Četudi se različno spoprijemamo z različnimi čustvi, prevladujejo določeni odzivi. Ali vsaj zbir odzivov na posamezna čustva. In ko nas uklešči strah – bodisi resničen bodisi prazen, a vsakokrat neprijeten –, se v nekatere prikrade tesnoba, ki pospeši že tako plitvo dihanje. Druge začne zvijati v želodcu, na koži pa se zbirajo drobne kapljice hladnega potu. Spet tretji okamnijo in se, kot bi bili zraščeni s tlemi, ne morejo premakniti niti za ped. Manjšina posameznikov pa se na strah očitno odzove z nasiljem.
»Bil sem zelo zelo prestrašen,« je v svojo obrambo dejal vročekrvni Gerard Depardieu, ki je voznika, s katerim sta se zapletla v manjšo prometno nezgodo, sprva dobro opsoval, nato pa še udaril. A zvezdnik, ki je bil pred dvema letoma razglašen za tretjo najbolj razdražljivo osebnost Francije, je pač prepričan, da je nasilje odgovor na vse. Tudi na strah.
Ko ga prime, odtoči kjer koli
Francoski igralec nikoli ni veljal za sinonim umirjenosti in zglednega vedenja, pred skoraj natanko enim letom pa je dokončno prestopil mejo še sprejemljivega. Prepoln mehur je namreč izpraznil kar v stekleničko in na tla potniškega letala, zaradi česar so ga – kljub superzvezdniškemu statusu – vrgli s plovila. In očitno je obletnice vredno praznovati ali vsaj nekako zaznamovati. Če že ne z vnovičnim uriniranjem na javnem kraju, pa s pretepom, zaradi česar mu zdaj grozi tožba. In kazen do enega leta za rešetkami.
Vožnja na skuterju po pariških ulicah
Vroč temperament, ki ne dopušča zadrževanja čustev. Val kletvic, ki v francoskem jeziku zvenijo skoraj kot poezija. Le kaj je lahko bolj francosko? Še zlasti ko se v glavni vlogi pojavi legenda filmskega platna. Depardieu je namreč, kot že tolikokrat, na svojem majhnem skuterju premagoval metre in kilometre ulic francoske prestolnice, ko mu je pot iznenada zaprl menda nepazljiv voznik. Motorist in voznik sta trčila ali se vsaj malce oplazila, zvezdnika pa je v trenutku popadel neobvladljiv bes. Namesto da bi sledil postopku ob nesreči v prometu, se je iz njegovih ust vsul plaz žaljivk, ki jih je podkrepil še z udarcem. Nato pa se obrnil na petah in zapustil prizorišče. S čimer se zgodba ne konča, saj se je pretreseni voznik odločil, da zvezdnik ne bo imel zadnje besede, in ga je poslal pred sodnika. »Vložena pritožba je v prvi vrsti cena, ki jo plačujem za slavo. Ljudje me vidijo in nemudoma, če se le da, vložijo tožbo,« je dejal igralec, četudi priznava, da se je odzval malce preburno. »Vozil sem s svojim skuterjem, ko sem prišel navzkriž z voznikom, ki okolici ni namenjal nobene pozornosti, in – bum! Zgodila se je nesreča, na katero pa sem se odzval malce predivje. In verjetno tudi neumno. Resnično sem se prestrašil.«
A šlo je zlasti za strah
Toda četudi nam strah, ko smo v bližini nevarnosti, lahko zamegli razum in presojo, zvezdniku verjetno ne bo v prid njegova zgodovina vročekrvnega vedenja. Pred tremi leti je namreč poškodoval avto, ki je bil parkiran v bližini njegovega pariškega domovanja. Še štiri leta prej pa se je s pestmi spravil nad fotografa. In strah verjetno ni bil vsakokrat povod za nasilno vedenje, ki v nobenem primeru nima opravičila.
