... je večina. Je nuja. In gradnik naroda. Ste se kdaj vprašali, kaj je najbolj zaslužno za napredek prebivalstva? To je kulturna rast. In brez kulture zdaj ne bi mogli brati besed v maternem jeziku, ne tega časopisa, skorajda nič. Saj nič drugega kot kultura je lahko gradnik naroda. Če to velja za vse svetovne narode, bi se ob prihajajočem dnevu državnosti dotaknila našega naroda v njegovi moderni zgodovini. Demokratični. Ker nas to najbolj zanima. Naša kultura, domovinska zavest. Prej nam je kultura zgradila veliko Jugoslavijo, dokler si, očitno, nismo zaželeli sprememb. Zaželeli smo si demokratičnosti. Socializem, v katerem smo krmarili leta in leta, nas ni več zanimal. In se je zgodilo. Po želji je sledila naloga matere kulture, da nam dopolni našo novo državo, torej slovenski narod, njen jezik, njeno književnost. Njeno identiteto. V vseh civilizacijah kultura pogojuje napredek ter na sploh obstoj in preživetje naroda, zaznamuje skupnost in določa prepoznavnost. Prek nekaterih poglavitnih dejavnikov slovenskega kulturnega razvoja se je vzpostavila politična zavest o pravicah narodne skupnosti, seveda najprej do lastnega jezika in nazadnje tudi do državne samostojnosti. Pa smo Slovenci dandanes v zahvalo vsemu temu kulturni narod ali ne? V duhu prihajajočega Festivala Ljubljana sem o tem povprašala Darka Brleka, direktorja Ljubljana Festivala, ki mi je o naši mladi državi povedal: »Ker jo imamo prvič, smo malo nerodni. En team building o nacionalni zavesti bi bil dobrodo- šel. Ampak ne smemo biti preveč kritični. Če vemo, da je Slovenija toliko stara, kot sem jaz na festivalu, torej 25 let, so dovoljene tudi otroške bolezni in napake, ki pa jih je treba odpraviti. Ker živimo v raju. Tisti ljudje, ki ne potujejo veliko, tega ne vedo. Mi pijemo in se tuširamo in splakujemo WC z mineralno pitno vodo. Veste, to je v svetu zelo redko. In to zelenje, hrana … Jemo stvari, ki rastejo nekaj sto metrov od nas. Vse to je treba ceniti.« Festival Ljubljana vsekakor prispeva h kulturi Slovencev, in to že 65 let! Na dogodku ob odprtju čez en teden bo scenska kantata Carmina Burana v izvedbi uveljavljene katalonske skupine La Fura dels Baus. Še pred nastopom je Slovenijo obiskal njen režiser Carlus Padrissa, ki je, med drugim, režiral spektakel ob odprtju olimpijskih iger v Barceloni s slavnim pevskim parom Montserrat Caballé in Freddiem Mercuryjem s skladbo Barcelona. Svežino predstave je na srečanju predstavil tako, da je simbolno zlil vodo po svoji glavi. Takšen občutek je imel, ko je prišel v Ljubljano, in nam čestital za tako lepo mesto. »Tisto, kar spoznaš, po navadi ljubiš,« je povedal v upanju, da bo večkrat obiskal našo državo. Mnogo imen se bo še zvrstilo na Ljubljana Festivalu, vrača se tudi svetovna diva Elina Garanča. Festival je vsako leto bogatejši tudi zaradi podpore Mestne občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića. Ljubljana je eno redkih mest na svetu, kjer za kulturo namenjajo 10 odstotkov proračuna, država Slovenija samo en odstotek. »Tukaj bi svetoval premierju Borutu Pahorju, naj to malo poveča. Sicer pa tudi on rad pride na naše prireditve. Povsod so težave, ampak jaz mislim, da bi morali dati več za kulturo kot za obrambo. Ker je kultura najboljša obramba,« trdi Darko Brlek. Vsekakor je kultura pomembno gibalo slovenskega razvoja. Da mi naša draga Štajerska ne zameri, navsezadnje izhajam iz sosednje regije, ne smem pozabiti še drugega velikega festivala, to je Festival Lent. Veseli me, da imamo dva tako velikega festivala, še bolj bi me veselilo, če preostale regije, tudi moja prekmurska, ne bi ostajale kulturno pozabljene. Če mi je Slovenija dala slovenski jezik, mi je Prekmurje dalo güjčate po moje in prekmursko identiteto. In če sklenem mojo današnjo kolumno z besedo kulture. Prav v tej smeri nas je včeraj vse Slovence doletela žalostna vest, da se je prezgodaj poslovil Gašper Tič, eden izmed velikih nosilcev slovenske kulture. Njegov doprinos bo pomnjen, gledali smo njegove predstave, oddaje, filme. Ostane zahvala, njemu in njegovi besedi, sliki, gesturi h kulturi. Obenem tudi mojemu osebnemu prijatelju, ki bi se mu za vse zahvalila. Cenila sem ga. Srečen dan državnosti naj bo, dokler si jo bomo le želeli. To našo Državo
|
|
