Njegove kuharske veščine so neizpodbitne, saj je po svetu odprl že več kot 20 restavracij in se podpisal pod številne kuharske knjige, hkrati pa je s televizijskimi oddajami tudi korenito posegel v komolčarski svet šovbiznisa. A vendar si Gordon Ramsay megazvezdništva ni prikuhal zgolj z vrtenjem pred štedilnikom, ampak tudi z ostrim jezikom, nepopustljivo brezobzirnostjo in jekleno vztrajnostjo. Vztrajnostjo, ki mu ni pomagala ustvariti le gastronomskega imperija, ampak zdaj uresničiti še življenjske sanje. Le da so te le malo povezane z gurmanskimi užitki – če mednje, seveda, ne prištevamo energijskih ploščic in ovsene kaše. Kuharski mojster je pri zrelih 45 letih namreč premagal polovičnega Ironmana, telesno eno najzahtevnejših športnih preizkušenj na svetu, ki mu je zdaj odprla vrata tudi na svetovno prvenstvo na Havajih.
Človek se lahko zanese le na samega sebe, kar je zvezdnik kuhinje spoznal na lastni koži. Na triatlonu je bil namreč odvisen le od sebe in – uspelo mu je! Ko pa je poskušal skleniti poslovno zavezništvo in se opreti še na nekoga drugega, je potegnil kratko. Po mesecih dogovarjanja in načrtovanja nove londonske restavracije z mediteranskim pridihom, ki naj bi bila sad Gordonovega prijateljevanja z Davidom Beckhamom in njunih skupnih poslovnih ambicij, ga je Becks le nekaj tednov pred slavnostnim odprtjem pustil na cedilu. »Že res, da sta najboljša prijatelja, a hkrati sta oba pretkana podjetnika, ki si želita drugačnih stvari. David je obiskal lokacijo restavracije in bil pripravljen v projekt investirati, toda po dolgem in izčrpnem pogovoru sta se odločila, da se tega podviga ne bosta lotila skupaj,« je dejal vir. A četudi je nogometašev nenadni odstop vznejevoljil jeznoritega kuharja, to ne bo vplivalo na uspeh restavracije, ki vrata odpre prihodnji teden. Vsaj če sodimo po zanimanju, ki ga je vzbudila, saj si je prek spleta v zgolj štirih urah mizo že zagotovilo 2500 gurmanskih sladokuscev. |
Premagovanje ekstremnih razdalij. Spoznavanje lastnih moči. Preseganje meja svojih zmogljivosti. Nič ne kriči o jekleni volji in še bolj jeklenih mišicah kot sloviti triatlon Ironman, na katerem se morajo tekmovalci znotraj 17 ur, brez premora, spopasti s 3,86 kilometra plavanja, 180,25 kilometra kolesarjenja in za piko na i še preteči maraton. Izziv, ki se ga loti le malokdo in ga premaga zgolj peščica. »Ko sem bil star 14 let, sem nujno potreboval cilj, h kateremu bi stremel, zato sem se v Londonu začel udeleževati triatlonov. Začel sem počasi, z 10 kilometri, ki so z leti naraščali. Postal sem zasvojen,« se začetkov spominja Ramsay, ki si je za končni cilj zadal svetovno prvenstvo v Ironmanu na Havajih, ki se ga lahko udeleži le 1500 najboljših. Prvi korak, vsaj za amaterje, pa je dobra uvrstitev na katerem izmed polovičnih Ironmanov, na katerih so razdalje plavanja, kolesarjenja in teka razpolovljene.
Do cilja v šestih urah, 38 minutah in 36 sekundah
Štirikrat na teden osem ur telesne vadbe. Okoli tega se je v zadnjem času vrtelo Ramsayjevo življenje in se na tekmi Ironman 70.3 v Las Vegasu prejšnji konec tedna tudi obrestovalo. »Videl sem predele Vegasa, za katere nisem niti vedel, da obstajajo. Nikakor pa se mi ni sanjalo, da je tako prekleto hribovit!« je dejal kuhar jeklenih mišic, ki je po šestih urah, 38 minutah in 36 sekundah plavanja, kolesarjenja in teka pretekel ciljno črto, za katero ga je čakala mati Helen in ga ovenčala s kolajno, ki jo je prislužil s skoraj nečloveško disciplino. »Z Ironmanom postaneš bolj discipliniran, kot si si kadar koli mislil, da je sploh mogoče,« je dejal zvezdnik, ki je po prihodu v kockarsko prestolnico greha namesto v bleščečo igralnico raje zavil v posteljo, iz katere je po komaj treh urah spanca skoraj naravnost oddrvel na startno črto ter si nato med izčrpavajočo preizkušnjo prigovarjal, naj se vendar brzda. »Navsezadnje nisem bil na sprintu.«
Za nagrado tatu
Za marsikoga bi bila medalja, ki dokazuje, da si jekleni mož, dovolj. A za Gordona je bila komaj začetek, saj želi zdaj nemudoma zaviti še v salon telesne poslikave in zmago nad samim seboj ovekovečiti na koži. S črkama IM. »Obljubil sem si tatu. Moje hčerke Mathilda, Holly in Megan bodo mislile, da imajo super kul očeta. Vseeno pa bo tatu majhen in diskretno skrit na gležnju, saj ne želim, da si še one začnejo omišljati eno tetovažo za drugo.« Poleg tega ga 12. oktobra čaka še sveti gral triatlonov, Ironman na Havajih, ki pa mu bo morda prišel prav tudi na poklicnem področju, saj je spoznal, da se mu ideje ne utrinjajo nikjer tako kot med športno dejavnostjo. Navsezadnje je del nove kuharske knjige spisal kar med lasvegaškim triatlonom. »Zamislil sem si že prva tri poglavja. Ko med tistimi griči premaguješ kilometre, si moraš nekako zaposliti misli. Moraš razmišljati o hrani.« Četudi je bila hkrati prav hrana tista, zaradi katere se mu je obračal želodec, saj mu je bilo lažje naprezati telo prek njegovih zmogljivosti kot vonjati ocvrte čebulne obročke, hot doge in hamburgerje, ki so jih ponujali ob progi.
