Kraljica soula Aretha
 ogorčena nad biografijo

Ko preteče dovolj vode, začnemo na preteklost gledati skozi rožnata očala. Na vse minulo pogledamo skozi romantično lečo nostalgije in se spomnimo le dobrih, lepih stvari, slabo pa potisnemo v brezno pozabe. Toda tudi dogodki, ki so nam pustili brazgotine, so pomembno sooblikovali naše življenje in osebnost, pa naj se jih želimo spominjati ali ne. Zaradi tega je eden najbolj plodovitih glasbenih biografov David Ritz, ki je na papir spravil tudi življenja Ette James, Marvina Gaya, B. B. Kinga, Natalie Cole in Smokey Robinson, po petnajstletnem premoru sklenil povedati resnico o kraljici soula. Resnično zgodbo Arethe Franklin, ne takšne, kakršna je s pevkinim sodelovanjem v avtobiografiji Aretha: From these Root ugledala luč sveta leta 1999.

Prva biografija je bila mit

Le kdo želi biti opomnjen, da je v življenju delal napake? Da njegovo življenje ni bilo zgolj pravljica?

»Oklepala se je svoje zgodbe. Želela je, da vsi verjamejo v pravljičnost njenega zakona. Imela je hit za hitom, služila gore denarja. Groza je je bilo, da bi obveljalo kar koli drugega,« je dejala njena svakinja Earline. Groza, da bi ljudje poznali kar koli drugega kot zgodbo, ki jo je spisala skupaj z Ritzem, ki pa mu integriteta in globoko spoštovanje do resnične ženske za masko glasbene dive nista več pustila molčati. Franklinova namreč ni zgolj čudežni otrok, katere glas je oboževalce spravljal v trans, glasbene kritike pa v zadrego, saj niso našli besed, ki bi pravično opisale njeno čarovnijo. Ni le dobitnica 18 grammyjev in prva ženska v zgodovini, ki je prišla v slovito dvorano slavnih rock'n'rolla. Bila naj bi tudi ženska, ki jo je ob uspehih drugih glasbenic zvijalo od ljubosumja, ki je uteho iskala v pretiranem nagibanju steklenice in kupih ocvrte hrane, ter negotovo dekle, ki je v vode promiskuitete zaplavalo že pri rosnih 12 letih, zaradi česar je do 15. rojstnega dne že dvakrat postala mati. To je Arethina druga, boleča plat, ki jo je skrivala pred svetom, a jo je zdaj v vsej njeni bolečini na 520 straneh biografije The life of Aretha Franklin: Respect (Življenje Arethe Franklin) razgalil Ritz. Tokrat seveda brez pevkinega sodelovanja ali privoljenja.

Pri petnajstih 
že dvakrat mati

Glas, ki presune in pretrese, je verjetno podedovala po očetu C. L. Franklinu, pridigarju, ki mu je »glas za milijon dolarjev« prinesel slavo na radijskih valovih. A kot se je morda njegov dar v potencirani obliki prenesel na hčer, tako je očitno podedovala tudi njegovo pretirano spolno slo, ki je malo Aretho zapeljala v vode spolnosti že pri rosnih 12 letih in je leto pozneje obrodila prvi sad. Sina Clarencea, ki pa je že dobro leto pozneje dobil polbratca. In kako tudi ne, ko pa naj bi se, ko je utihnila nedeljska maša, pevci gospela, h katerim je spadala tudi Franklinova, spremenili v spolne nenasitneže. »Bili so bolj divji od mene, kar je dovolj zgovorno,« pravi Ray Charles. »Želeli smo izkusiti vse, zato smo začeli že kot najstniki. Nismo bili le spolno dejavni, raje pretirano dejavni,« je dodala njena stanovska kolegica Etta James, tudi sama pevska legenda, ki je dobro poznala tedanje cerkvene pevske kroge in ki dobro razume, čemu je hotela Aretha ta del preteklosti zadržati zase. »Le kdo želi priznati, da je zvečer sprva molil in pel bogu, že uro pozneje pa pristal med rjuhami z enim izmed cerkvenih pevcev?« Čeprav je avtor biografije prepričan, da jo je k prezgodnjemu in pretiranemu izkazovanju telesne ljubezni napeljala tudi bolečina ob izgubi matere. Izgubila jo je kar dvakrat: prvič, ko je zaradi moževe nezvestobe odkorakala iz zakona, in drugič tri leta pozneje, ko jo je vzela smrt.

Ušiv zakon 
z zvodnikom

Pri 18 je podpisala prvo snemalno pogodbo, šest let pozneje pa pod okriljem snemalnega studia Atlantis Record doživela velikanski preboj. Začenši s kultno uspešnico Respect, ki jo je ustoličila kot kraljico soula. Toda slava je prišla prehitro, preobsegajoče, njenega bremena pa Aretha ni mogla nositi. Vsaj ne brez pomoči, ki jo je – kot mnogi drugi – našla v alkoholu, še zlasti ker je tiho trpela v slabem zakonu.

»Alkohol je otopel njeno bolečino. Pozabila je na svoj ušivi zakon.« Zakon z zvodnikom Tedom Whitom, ki je s prihodki od prostitucije denarno podprl začetke njene kariere, a – tako vsaj pravi njen producent Otis Taylor – »ni okleval, če se mu je zahotelo primazati ji klofuto. Ob čemer mu je bilo vseeno, ali ga kdo vidi.« Čeprav se je zakona, v katerem je trpela, otresla leta 1969 in je tedaj tudi opustila alkohol, ji življenja ni uspelo postaviti na prave tirnice, bilo je kaotičen mozaik denarnih težav, depresije, zablod in utvar, začinjen z izbruhi ljubosumja. Z grenko zavistjo do vsake pevke, ki je žela uspeh, pozornost je vselej poskušala preusmeriti nase. Tako ali drugače. Tudi če je to pomenilo izmišljati si ljubezenske afere ali celo naznaniti poroko, ki pa je najbolj presenetila »ženina«, ki sploh ni vedel, da naj bi kmalu postal zakonski mož.

»Vse so laži, 
rojene iz zamere!«

Ritz je hotel z novo biografijo razbliniti mit, ki ga je Franklinova spletla okoli sebe. Na kar pa se glasbena diva ni odzvala najbolje, prepričana je, da ga je v pisanje privedla zamera, ki jo je v sebi nosil dolgih 15 let. »To je le šund! Knjiga samih laži, ki jo je rodilo maščevanje, ker sem iz prve biografije izločila nekatere nore izjave, ki jih je hotel vključiti,« se zdaj razburja zvezdnica, ki naj bi že navezala stike z odvetnikom in resno razmišljala o tožbi zaradi blatenja in klevetanja. »Ritz je moški brez sloga, vesti in standardov!«