Ko je 19. aprila 1956 nežno zažarela v obleki iz 125 let stare bruseljske čipke in svilenega tafta, je svet onemel. Grace Kelly je na svoj poročni dan z monaškim princem Rainerjem poosebljala romantiko, hollywoodski zvezdniški blišč in eleganco evropskega plemstva hkrati. In prav v tej obleki, ki je na novo postavila standarde modne ikone, je navdih za svoj veliki dan našla Miranda Kerr, ko se je maja zaobljubila Evanu Spiegelu. A njena poročna obleka je bila vse do zdaj velikanska skrivnost.
Postaja zadržana
Kellyjeva, Audrey Hepburne in njena babica. Te ženske modno navdihujejo avstralsko manekenko, ki pa je doslej kot lepotica, ki je nosila krilca Victorijinih angelčkov, pogosto več razkrila kot zakrila. Na svoj poročni dan je hotela že z obleko nakazati, da se njeno življenje spreminja. »Svojčas sem bila precej divja, svobodna, boemska. A zdaj postajam bolj zadržana,« je povedala novopečena žena, ki na veliki dan ni razgalila niti delčka kože. »Obleka, ki te povsem zakrije, te obda z oblačkom čistosti, nedolžnosti in skrivnostnosti.« Vse to je v kreacijo ujela Maria Grazia Chiuri, do lani kreativna vodja modne hiše Valentino, zdaj pa prva ženska na čelu modnega veljaka Diorja.
Miranda je prepričana, da so se ji uresničile sanje vseh deklet, pred oltar se sprehoditi v Diorjevi obleki. In morda je imela prav, saj naj bi babica, ko je zagledala vnučko kot čudovito nevesto, planila v jok, solze sreče pa naj bi ob izmenjavi poročnih zaobljub zdrsele tudi po Mirandinih licih.
Kot nevesta je bila morda umirjena, elegantna, romantična in zadržana. Do vratu zapeta. A si je na poznejšem poročnem slavju pustila, da na plan privre delček njenega mlajšega in bolj divjega jaza. V kratki, čipkasti oblekici, znova sad dela Chiurijeve.
