Koščena Lily 
za film shujšala še za 10 kg

Ko pritiski in stres vsakdana postanejo preveč, se mlada umetnica ujame v začarani krog anoreksije in v svoji borbi pristane v bolnišnici, obdana s sebi podobnimi, ki so zabredli v takšne ali drugačne motnje hranjenja. Tako gre rdeča nit filma To the bone, konec tedna premierno prikazanega na festivalu Sundance, ki je glavno igralko Lily Collins zadel naravnost v srce. Odprl ji je namreč stare rane, a hkrati pripomogel, da je sprejela svojo preteklost, končno očiščeno obžalovanj in sramu. 
»To je zame pomemben trenutek. Kot najstnica sem se borila z motnjami hranjenja in danes lahko prvič govorim o tem. Končno sprejemam svojo preteklost, brez sramu in obžalovanj,« je povedala britanska lepotička, ki se je zaradi filma soočila z mlajšo Lily, ki so jo trpinčili notranji demoni. »Odpotovala sem v svojo preteklost, čustveno in telesno,« a tokrat ob močni podpori, tudi nutricionista, ki ji je pomagal z že tako drobnega telesa oklestiti še 10 kilogramov. Da je, ko se je zazrla v zrcalo, spet videla najstnico, ki jo razjeda anoreksija. Čeprav, kot je hitro poudarila, »so lahko ljudje, ki trpijo za motnjami hranjenja, na prvi pogled zdravi, tudi če so v resnici grozno bolni«.

Šteje jih komaj 27, pa vendar se ji je nabralo izkušenj že za knjigo spominov, v kateri se je lani dotaknila tudi težav s hrano. A še preden je zapisala zadnjo piko, že ji je v roke prišel scenarij scenaristke in režiserke Marti Noxon, ki je v To the bone popisala in zdaj prenesla na veliko platno boj z anoreksijo. »Kot bi me neka višja sila silila, naj svoje strahove in demone preteklosti primem za roge,« pravi hčerka glasbenika Phila Collinsa, da je Martijina zgodba postala tudi njena. »Morali sva spregovoriti o tem, saj je to večinsko še vedno tabu, čeprav so motnje hranjenja vse bolj razširjene,« razlaga zvezdnica, ki med pripravami na vlogo ni le spregovorila o svojih bolečih izkušnjah, ampak je navezala stike z drugimi, ki jih tarejo podobne težave, zdravniki in prehranskimi strokovnjaki. Zadnji so bili pomembni, da je z vživljanjem v filmski alter ego pregnala strahove, ne pa padla v staro past. Čeprav priznava, da je izguba kilogramov po varni poti zgolj pol dobljene bitke. Druga, morda še zahtevnejša, je bilo čustevno popotovanje v času nazaj.

Torte 
kot terapija

Načrtno hujšanje, že skoraj hiranje, je za nekoga, ki je nekdaj taval v začaranem krogu prehrambnih motenj, lahko nevarno. A vendar se je Collinsova podala na to pot. »Tega sem se lotila na najbolj varen in zdrav način. Vse je potekalo pod taktirko nutricionista, ki mi je sestavljal dnevne menije. Predvsem puste beljakovine – ribe in piščanec –, na pari kuhano zelenjavo in sokove s prehrambnimi dodatki. Vsekakor je bil seznam stvari, ki sem jih lahko jedla, precej krajši od seznama prepovedi.« 
Podobno strokovno kot klestenja kilogramov se je lotila pridobivanja teže. »Nisem se basala s sladoledom in hamburgerji; prenažiranje bi bilo podobno slabo kot radikalno hujšanje,« je poudarila, vendar se sladkim pregreham ni odpovedala. Predvsem zato, ker je v peki odkrila skoraj zdravilne učinke. »Obožujem peko, predvsem sladkega. Zaradi vonjav, ki se širijo po hiši, deluje name skoraj terapevtsko. Nedavno sem se, ker je prijatelj praznoval rojstni dan, tako lotila dvonadstropne čokoladne torte. Bila je nebeško dobra, četudi veganska in brez glutena. A zaradi alergij, ki pestijo ljudi, pečem brezglutenske reči.« Zdravje je postalo njen kažipot pri kuhi, vendar se Lily zaveda, da je to zgolj delček zdravega življenjskega sloga. »Rada tečem in plavam. S prijatelji hodim na ure plesa, baleta in kardiovadbe. Obiskujem tudi tečaj joge, kjer je muzika zelo glasna in med uro katere se resnično pošteno preznojim.«