Na nekatera vprašanja si ne znamo odgovoriti. Preprosto, ker odgovor ne obstaja. In medtem ko poskušajo ljudje dognati, kaj je nesrečneža, ki si je sam vzel življenje, pognalo čez rob, Stephen Fry preprosto meni, da odgovora na ta vsesplošni zakaj ni. »Vzrok ne obstaja,« je prepričan britanski zvezdnik, ki se je že večkrat želel pognati v globino. Prvič pri 17 letih s prevelikim odmerkom tablet, nazadnje pa lani s smrtonosnim koktajlom tablet in vodke.
Bolezen drži pod nadzorom s tabletami
Vsi kdaj občutimo, kako nam razpoloženje kroji vsakdanjik. Včasih se zbudimo nasmejani in polni zagona, drugič pa vstanemo z levo nogo, slabe volje, zaradi česar se komaj pripravimo, da opravimo le najnujnejše. Toda britanski komik ne občuti le rahlih nihanj v razpoloženju, ampak mu ta narekujejo in oblikujejo vsakdanjik. Skoraj odločajo, ali naj živi ali umre. »Sem žrtev sprememb razpoloženja, verjetno mnogo bolj kot drugi ljudje. Le z zdravili lahko namreč uravnavam, da nisem pretirano energičen ali povsem na tleh, že na točki samomora,« je odkrito spregovoril igralec, ki se že leta bori z bipolarno motnjo. »Če ne vzamem zdravil, lahko tako prekipevam od energije, da tudi tri ali štiri dni ne potrebujem spanca. Tedaj pišem, ne morem nehati govoriti, odpravim se na nakupovalne pohode, z menoj pa je skoraj nemogoče biti, saj sem tako poln samega sebe. A tudi če se smejim, se mi po glavi podi le ena misel. Misel, da si želim umreti.«
Za las ubežal smrti
Depresija, bipolarna motnja, poskus samomora. To niso več besede, ki jih ne bi smeli spregovoriti, vendar jih še vedno obdaja tančica tabuja. Še vedno so skoraj neločljivo povezane z občutenjem sramu, četudi vse več zvezdnikov priznava tovrstne notranje borbe. Navsezadnje lahko le z odkritim govorjenjem o tem počasi razblinimo tabuje in razgradimo predsodke, zaradi česar je Fry že pred sedmimi leti posnel z emmyjem nagrajeno dokumentarno oddajo Stephen Fry: The Secret Life of the Manic Depressive, v kateri razkriva življenje z manično depresijo. A četudi se dobro zaveda, kakšen vpliv ima bolezen na življenje, je tudi sam ne more imeti povsem na vajetih, ki so mu lani znova povsem ušle iz rok. Le producentu Fergusu O’Brianu, ki ga je našel nezavestnega na tleh hotelske sobe, se lahko zahvali, da še vedno diha. »Le za las sem ubežal smrti. Pogoltnil sem veliko tablet in jih poplaknil z vodko. Zaradi mešanice se je moje telo, četudi sem bil nezavesten, divje zvijalo, med napadom pa sem si polomi štiri rebra. K sreči je tedaj v mojo sobo prišel Fergus in nemudoma poklical reševalce, nato pa so me prepeljali v Anglijo, kjer sem povsem okreval,« se lanskega srečanja s smrtjo, medtem ko je v Afriki snemal dokumentarno oddajo, spominja Fry.
V Ugandi poskušal končati življenje
»Pri poskusu samomora ne obstajata zakaj in zato. To ni pravo vprašanje, saj vzroka ni,« je dejal komik, četudi so mnogi prepričani, da mora obstajati vsaj sprožilec, ki človeka pahne v brezno tako globoke depresije, da se mu po glavi lahko mota le še misel na smrt. Navsezadnje je leta 1995, ko je zaradi ostrih kritik nenadoma zapustil gledališko predstavo Cell mates, izginil za teden dni in tedaj resno razmišljal, da bi se ubil z avtomobilskimi izpuhi. A ga je vendar nekaj ustavilo. »Včasih si pred oči prikličem obraz matere ali očeta, kar me zaustavi. A spet ob drugih priložnostih imam močan občutek, da me nič ne more zaustaviti. Sicer si rad zamišljam, da bi, če bi imel otroke, bolj pretehtal, četudi dobro vem, da so med samomorilci tudi starši.« In medtem ko je pred 18 leti v sebi našel gumb, s katerim je zaustavil svojo samomorilsko misijo, lani žal ni imel te sreče. Zaradi snemanja dokumentarne oddaje, ki se je ukvarjala s predsodki, se je odpravil v Ugando, razvpito po homofobiji, in v tamkajšnji hotelski sobi poskušal končati življenje. »Bili smo pretreseni, četudi smo vedeli, da je manično depresiven,« je dejal producent O’Brian in pridal, da so z oddajo želeli prikazati nekatere predsodke in poglede, ki vladajo v Ugandi. S tem v mislih se je Fry, odkriti homoseksualec, srečal z nekaterimi državnimi uradniki in voditelji skupnosti, ki nasprotujejo pravicam homoseksualcev in si prizadevajo celo uvesti zakone, ki bi dopuščali njihovo usmrtitev. Kar je bilo – vsaj po mnenju nekaterih – za zvezdnika kapljica čez rob na poti samopogube.
