Ena največjih uspešnic Willa Smitha, ko je bil poznan še kot The Fresh Prince, je bila pesem Parents Just Don’t Understand (Starši preprosto ne razumejo). Tipična najstniška logika. A v tem trenutku vseeno primerna, saj tako kot starši ne razumejo najstnikov, večina sveta ne razume odzivov oboževalcev stripov na film Maščevalci. Naj jo poskušamo osvetliti. Markantni glavni junaki, kot so James Bond, Robert Langdon iz romanov Dana Browna, John Rambo, John McClane iz Umri pokončno, Batman, MacGyver in Lara Croft, praviloma delujejo sami, v paru z izbranko dneva ali kot vodje skupine stranskih junakov. No, zdaj si pa predstavljajte vse te junake, kako v enem eksplozivnem akcijskem filmu rešujejo svet pred invazijo iz vesolja. In ste že bliže odnosu oboževalcev stripa do Maščevalcev. Pa pojdimo po vrsti.
Kulturna revolucija
Zgodnja šestdeseta so bila zelo zanimivo obdobje v zgodovini ZDA, kar velja tudi za stripe. Avtor Stan Lee je takrat s sodelavci za založnika Marvel Comics ustvaril Hulka, Spider-Mana, Iron Mana, Može X, Thora, Fantastične 4 in še celo vrsto drugih junakov. Tako so septembra 1963 nekateri izmed Leejevih superjunakov združili moči in postali Maščevalci (The Avengers). A stripi so ena stvar, filmi pa nekaj povsem drugega.
Načrti
Filmi, posneti po stripih, so od Supermana iz leta 1978 postali potencial za velike uspešnice, a je trajalo še precej let, da si je Hollywood drznil investirati v manj znane like. Zares uspešni so bili le Superman II (1980), Batman (1989), Batmanova vrnitev (1992), Blade (1998), Možje X (2000) in Spider-Man (2001). Zadnji trije so bili odskočna deska za Marvel, ta je ustanovil filmski studio in pridobil pol milijarde dolarjev investicije za razvoj filmov po preostalih superjunakih. Leta 2008 so izdali svoja prva filma, Iron Man in Neverjetni Hulk, ter že pripravljali teren za Stotnika Ameriko in Thora. Le da so do premiere Iron Mana to skrivali, do tiste scene po napisih, ko Nick Fury (Samuel L. Jackson) povabi Tonyja Starka/Iron Mana (Robert Downey jr.) k projektu Maščevalci.
Ekipa
se sestavi
Čeprav Stotniku Amerika (Chris Evans) pripada naziv Prvi maščevalec, je pot za filmske Maščevalce tlakoval Iron Man. Milijarder, plejboj in inženirski genij s pravim imenom Tony Stark v prvem filmu razvije svojo neprebojno kovinsko obleko, s katero lahko leti in strelja. Tony Stark je tudi tisti, ki po napisih na koncu Neverjetnega Hulka Brucea Bannerja povabi k Maščevalcem. To je bil sicer drugi ločen film o Bruceu Bannerju, ki ga znanstveni preizkus spremeni v orjaško zeleno pošast z imenom Hulk, a nobeden od njiju ni zares prepričal. Pri Marvelu so se odločili, da tega junaka ne bodo vnovič resetirali, ampak so za Maščevalce zgolj zamenjali težavnega Edwarda Nortona z Markom Ruffalom. Iron Man je nato dobil še nadaljevanje, v katerem je spoznal Natasho Romanoff oziroma Črno vdovo, tajno agentko in izurjeno bojevnico brez nadnaravnih moči. Lani je Marvel predstavil še Thora, nordijskega boga, ki je izgnan na Zemljo, da bi se naučil ponižnosti in skrbi za druge, in na koncu še Stotnika Ameriko, poskusnega zajčka za posebni serum v drugi svetovni vojni, ki mu da nadnaravne moči, a na koncu filma pristane zamrznjen v ledeni gori.
Grožnja vesoljskih razsežnosti
Avtorji Maščevalcev se že ves čas od napovedi filma trudijo čim bolj predstaviti vse junake, glede zlobnežev pa so zelo previdni. Seveda je jasno, da mora biti nevarnost primerna tej neverjetni ekipi, saj se niso zbrali, da bi lovili žeparje. Znano je, da zlobneže vodi Loki, Thorov polbrat, ki je bil negativec že v Thoru, kdo natančno je v njegovi vojski, pa še ni znano. In prav zares niti ni tako zelo pomembno. Maščevalci so se v stripih bojevali proti plejadam nepridipravov, tako da ni težko izbrati nekoga od njih. Glede na napovednik, v katerem New York doživi precejšnje opustošenje, vse kaže, da bo to bitka na življenje in smrt. Kar je tudi ena izmed ugotovitev režiserja in soscenarista Jossa Whedona: skupina tako izjemnih ljudi si lahko deli filmsko platno samo v vojaških filmih. Tako da je očitno čas, da se pripravimo na vojno.
Prihodnost bo stripovska
Po letih priprav in načrtov so Maščevalci vrhunec ustvarjanja Marvelovega filmskega studia in tako se postavi vprašanje, kam naprej. Podobno kot v stripih je padla odločitev, da se bodo naslednji filmi spet osredotočili na posamezne člane Maščevalcev, ko bo Zemlja v dovolj veliki nevarnosti, pa bodo Maščevalci znova združili moči. Že prihodnje leto lahko pričakujemo filma Iron Man 3 in Thor 2, čez dve leti pa še nadaljevanje Stotnika Amerika. Svoje filme bodo najverjetneje dobili drugi člani Maščevalcev, Črna vdova, lokostrelec Sokol-Hawkeye in vodja ekipe Nick Fury. Slednji se pojavi v vseh filmih, Samuel L. Jackson pa ima pogodbo za devet filmov. V razvoju so tudi filmi o manj znanih Marvelovih junakih, kot so Ant-Man, Črni panter in Luke Cage, po katerem si je Nicolas Cage nadel priimek. Ne smemo pozabiti še na like, ki so jih licencirali drugi filmski studii, a v stripih pogosto sodelujejo in se tudi bojujejo drug proti drugemu, predvsem Možje X in Spider-Man. Svojo filmsko superjunaško superekipo (v stripih znano kot Liga pravice) najverjetneje načrtuje tudi studio Warner. Vzpon viteza teme bo sklepni film o Batmanu iz trilogije režiserja Chrisa Nolana, prihodnje leto pa bomo lahko spoznali novega Supermana. V načrtih je tudi resetiran Batman, ki bo najverjetneje Supermanov prijatelj, tako da lahko film Liga pravice pričakujemo v petih letih.
