Keitha Richardsa naj po smrti posnifajo

Nor, pokvarjen in nevaren. S temi besedami je Keitha Richardsa opisal glasbeni kritik, razvpiti kitarist legendarne skupine The Rolling Stones pa se svojemu slovesu očitno noče izneveriti. Kajti medtem ko je svet pred osmimi leti v začudenju prikoval na mestu z izjavo, da je posnifal pepel svojega pokojnega očeta, je zdaj prepričan, da je bil to začetek družinske tradicije, ki bi jo bilo vredno nadaljevati. »Dal jim bom slamico,« je za hčere in sina že podal navodila ob svojem odhodu s sveta.

Očeta posnifal ali polizal?

Večino življenja se je spopadal z odvisnostjo od omamnih substanc in verjetno ni nobene, ki ni vsaj enkrat zakrožila po njegovem telesu in mu meglila uma. Pil je, kadil, goltal, snifal in si vbrizgaval, a vendar nikdar ni začutil niti trohice obžalovanja. Razen morda tedaj, ko mu je sredstva, ki ga je popeljalo v vzporedne svetove, zmanjkalo. »Rad sem se družil z narkomani. Z zanimivimi, kritičnimi uporabniki drog,« pravi Richards, ki pa je ta svet vendar pustil za sabo pred devetimi leti, ko je na tropskem otoku Fidži padel s palme in mu je le urgentna odstranitev krvnega strdka v možganih rešila življenje. A čeprav so ljudje do tedaj mislili, da so videli in slišali že vse, kar ima rockerski maček povedati, je vrgel bombo. »Najbolj nenavadna stvar, ki sem jo snifal? Očetov pepel. Kremirali smo ga in preprosto se nisem mogel upreti, da ga ne bi zmešal z malce kokaina in ga povlekel. Z lahkoto jo šlo, še vedno sem živ, očetu pa bi bilo vseeno, kaj sem storil z njim,« je dejal leta 2007, a tri leta pozneje te besede vzel nazaj. Češ da je bila to zgolj šala in prispodoba za to, kako blizu sta si bila z očetom Bertrandom. In da je večino njegovega pepela v resnici raztresel okoli drevesa. Večino, a delček, ki ga je odpihnilo na mizo, je pobral s prstom in ga obliznil.

Posmrtna želja

Starši in otroci so neločljivo povezani, njihove vezi se nikdar ne pretrgajo. Vselej ostajajo del celote. Tako očitno razmišlja Keith. Kajti naj je očetov pepel posnifal ali ga le malce obliznil, z očetom sta se v tistem trenutku vnovič združila v eno. In očitno si želi, da se po smrti tudi on znova združi s svojimi potomci, saj je, četudi kljub 71 letom še vedno trdno koraka po zemlji, že začel delati posmrtne načrte. Načrte, kako tudi po smrti ostati del življenja sina Marlona in hčere Angele, ki sta se mu rodila v 12-letnem razmerju z italijansko igralko Anito Pallenberg, ter del življenja hčerk Theodore in Alexandre, sadovoma ljubezni z ženo Patti Hensen. »Dal jim bom slamico,« pravi Richards, ki si želi, da ga potomci kremirajo in nato posnifajo. Vsekakor nenavadna želja, a ne nazadnje je tudi Richards vse prej kot konvencionalni oče.