Danes vstaja zarana, ob šestih zjutraj. Pomoli, kar počne že zadnje desetletje, odkar se mu je uspelo otresti drog. Otrokom pripravi zajtrk, jih odpelje v šolo, nato pa se posveti jutranji telovadbi. Približno tako se začne vsak dan Keitha Urbana, ki ga ljudje videvajo na glasbenih odrih in na rdeči preprogi s hollywoodsko lepotico Nicole Kidman ob strani, ki mu je obljubila večno ljubezen že pred 11 leti. »Ljudje si, ko me vidijo, mislijo, da sem verjetno najsrečnejši moški na planetu. A pod tem zunanjim bliščem je ogromno sranja,« priznava country glasbenik, ki bi, če bi čas lahko zavrtel nazaj, živel drugačno otroštvo. In ki bi ga, ko ne bi bilo ljubezni Kidmanove, droge verjetno pogoltnile in ugonobile. In so že na začetku, po le štirih mesecih zakonske sreče, skoraj uničile tudi njegov zakon.
Star je bil štiri, ko je dobil svoje prvo glasbilo, ukulelo, ki jo je dve leti pozneje zamenjala poceni kitara. Kot je postalo jasno, da v sebi skriva velik talent, zato je z blagoslovom staršev pri 15 obesil šolo na klin in se podal za svojimi sanjami o glasbeni karieri. Igral je v vsaki luknji, ki ga je hotela, in postavljal en gradnik za drugim, do leta 1991, ko je pri 24 izdal prvi album in čez noč postal zvezda avstralskih glasbenih lestvic. »Nenadoma so prodajali nalepke z mojim imenom, majice z mojo sliko, šel sem na turnejo.« Spakiral je in se preselil v prestolnico country glasbe, v ameriški Nashville. Kjer se je prej vedno priden fant, ki »ni pil, se ni pretirano zadeval z marihuano, se ni pretepal ali prihajal navzkriž z zakonom,« srečal s svetom omame. »Tedanji sostanovalec je užival kokain in imel velikansko pipo zanj. Kokaina nikdar prej nisem poizkusil, a delovalo mi je tako super, da sem ga. In čeprav me morda ni v trenutku obsedel, je to bil začetek.«
Morda ne bi imel nadaljevanja, ko bi mu v karieri teklo vse kot po maslu. Toda v Ameriki ga ni obdajal blišč slave kot v domači Avstraliji. »Bil sem tujek. Bil sem, kot mi je dejalo dekle, ki mi je dalo košarico, le noviteta in muha enodnevnica.
Kar mi je še dodatno načelo že tako slabo samozavest. Mislim, da je bila to prelomnica, ko je šlo vse le navzdol. Vse več sem pil in jemal vse več droge. Ja, druga polovica 90. let je bila grozljiva,« pripoveduje in dodaja, da je oboževal vse droge, marihuano, kokain, ekstazi. Njegov nekdanji glasbeni kolega Vernon Rust, s katerim sta skladala glasbo, pa je v svojih novih spominih zdaj razkril, da se glasbenik ni branil niti kreka. »Živeli smo v studijskem stanovanju, vlekli kokain in bili vse noči pokonci,« piše Vernon, med letoma 1997 in 1998 član Urbanovega tedanjega benda The Ranch. »Vsako skladbo našega albuma smo napisali ob pomoči kokaina. Od milijona dolarjev, kolikor smo jih porabili za snemanje albuma, je šla najmanj četrtina za nabavo belega prahu.« Kar deloma sovpada z Urbanovimi spomini na prekleto leto 1998, ko je le prazno buljil v kup kokaina pred seboj. »Spomnim se, da sem si mislil, da zame jutrišnji dan verjetno ne bo prišel. A si skoraj sočasno rekel, da mi je za to malo mar. Jemal sem vse, kar mi je prišlo pod roke. In se zbudil naslednji dan, kopal sem se v lastnem znoju. Možnost, da bi nehal, mi je bila odvzeta, ker je bil pred menoj spet kupček kokaina. In vse se je začelo znova.« A je tistega leta vendar prvič vkorakal v rehabilitacijsko kliniko. In nato še enkrat.
K sreči je spoznal Nicole in ljubezen je premagala odvisnost.
Šele ljubezen do Nicole, ki jo je spoznal leta 2005 in se leto pozneje z njo poročil, mu je dala moč, da se upre smrtonosni razvadi. Potem ko je zaradi odvisnosti skoraj zakockal sveži zakon. »Mali čudež je, da je najin zakon preživel. Nicole me je notranje prebudila, zaradi nje sem se bil sposoben rešiti odvisnosti.« |
