Kanadčana ogrožata krono princa Georgea

Še preden je na svet prijokal princ George, sta princ William in vojvodinja Kate na veliko veselje modernih množic poskrbela za spremembo zakona o prestolonasledstvu. In potem ko je bilo že videti, da bo odtlej na čelu Združenega kraljestva in Commonwealtha vedno prvorojenec ali prvorojenka, ne glede na spol, da se bo lahko kralj ali kraljica poročila tudi s pripadnikom Rimskokatoliške cerkve in da bo moralo vladarja za soglasje k poroki prositi le prvih šest v vrsti za prestol – so se oglasili Kanadčani.

Ti bodo zdaj poskušali spodbijati otoški zakon na sodišču zaradi domnevne napake oziroma predrznosti v postopku sprejetja. Kot kaže, je kanadska vlada predlog zakona o spremembi pravilnika prestolonasledstva sprejela brez privolitve vseh desetih pokrajin, so opozorili profesorji prava na univerzi v Quebecu, ki ocenjujejo, da je tako samovoljno ravnanje vladajočih protiustavno. In če jim uspe prepričati sodišče, bi v Kanadi znova lahko obveljalo prejšnje, mnogo bolj konservativno in tudi diskriminatorno pravilo, po katerem bi lahko kratko potegnila tudi princ George in princesa Charlotte, ki jo bodo, mimogrede, krstili 5. julija v cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu, kot je nedavno sporočila Buckinghamska palača. Zdajšnji tretji v vrsti za prestol bi si, denimo, izbranko lahko izbral le med pripadnicami anglikanske cerkve; če bi bil George brez otrok, bi krona po bratovi smrti po novem zakonu pripadla Charlotte – po starem pa mlajšemu bratu, če bi ga imela. Bi torej Združenemu kraljestvu in petnajstim državam Commonwealtha kraljevala Charlotte, Kanadi pa njen mlajši brat? Starokopitne tradicije bi se morali držati tudi tisti, ki so nižje na seznamu kandidatov za prestolonaslednika, saj bi – čeprav živijo mnogo bolj sproščeno in svobodno kakor tisti pri vrhu – morali za poroko dobiti kraljevo ali kraljičino dovoljenje, tako da bi jih morda lahko celo doletela zavrnitev prošnje za zakonsko zvezo.

Kakšne rešitve se bodo domislili pravniki, kraljevi in politiki, ni znano, vsekakor pa bodo morali skleniti kompromis – tega na obzorju še ni videti. Profesorja Genevieve Motard in Patrick Taillon sta tožbo vložila na višjem sodišču v Quebecu, to pa bo primer obravnavalo predvidoma pet let! »Nisva proti spremembam, a za te nikakor ne bova žrtvovala kanadske ustave. To je ogrozila vlada in tako povzročila diplomatsko krizo,« pojasnjujeta profesorja, ki pa jima mnogi napovedujejo poraz. Zakon je namreč na papirju že v veljavi, seveda tudi v Kanadi, in to od leta 2013, da bi ga po tolikem času ovrgli, pa je zelo malo možnosti, ocenjujejo strokovnjaki.