Darežljivi decembrski možje bodo morali, ko bodo obiskali hišo Ashtona Kutcherja in Mile Kunis, v svojo malho vreči še kako dodatno darilce. Ne več zgolj za njuno dvoletno hčerko Isabello Wyatt, zdaj še za zalitega novorojenčka, ki je na svet pokukal na zadnji novembrski dan. Ja, zvezdniški parček je vnovič obiskala štorklja, ki ju je tokrat razveselila s sinkom. Čeprav si je Ashton na tihem želel še ene deklice. Predvsem, da bi svojo ljubljeno nato lažje prepričal, da bi začela delati še na otročičku številka tri. »Najina prva deklica je neverjetna. A če bi dobila punčko še drugič, bi mi Mila verjetno lažje dala še eno možnost, da se dokažem in zaplodim sina. Zdaj, s sinkom na poti, pa ne vem več. Kaj če mi bo zdaj zaloputnila vrata?« je malce šaljivo dejal oktobra, ko mu je po nesreči z jezika ušel spol takrat še prihajajočega malčka. V zvezdniških krogih bi težko našli tako ujemajoči se parček kot Mila in Ashton, pa vendar niti onadva ne najdeta vselej skupnega jezika. Ne, ko beseda nanese na ime novorojenega sinka. »Fantič Hawkeye (Sokolje oko). Hawkeye Kutcher. Ni šlo čez pri Mili. Zavrnila je predlog. A ko začneva debato o imenih, ji je vsak moj predlog najmanj precej nevšečen.« Vseeno je bilo izbiranje imena edino, pri čemer se nista strinjala in pri čemer Ashton ni ustregel mladi mamici, katere druga nosečnost je bila napornejša od prve. Predvsem ker zdaj ni mogla več zgolj poležavati in v nedogled počivati, ampak se kljub vse večjemu trebuščku poditi za prvorojenko. »Med nosečnostjo se je dobro počutila, a vseeno je bilo zahtevneje, saj je, namesto počitka kot prvič, morala skrbeti za Wyatt. Ni ji bilo všeč, da občasno ni več mogla držati koraka z njo, čeprav je dala vse od sebe,« je povedal vir in dodal, da ji je Ashton poskušal olajšati vsakodnevne naloge, ko je bilo le v njegovi moči. »Namesto nje je nosil stvari, jih dvigoval. Tudi Wyatt je nosil naokoli le še on. In čeprav je že od začetka zelo skrben očka, je zdaj resnično večino stvari prevzel nase, da bi si Mila lahko vsaj malce odpočila.«
Materinstvo jo je spremenilo. Brezskrbna dvajseta, ko je le delala in potovala, je pustila za sabo. »Nikamor se mi ni mudilo. Nato pa sem nenadoma imela moža in otroka, da sem komaj čakala, da grem domov, k njima. Vedela sem, da se bom morala zaradi otrok marsičemu odpovedati, kar pa ni bila žrtev, temveč nekaj, kar sem storila z največjim veseljem,« je dejala Kunisova, ki je med drugo nosečnostjo manj obsedeno odštevala dneve do velikega dne. »Ko sem pod srcem nosila Wyatt, sem vsak dan preverjala, kako velika je. Zdaj v velikosti grozdne jagode, zdaj že kot avokado. Drugič pa sem to povsem odmislila. Odgovoriti nisem znala niti na vprašanje, kako daleč sem že v nosečnosti. Vsaj natančno ne.«