Smrt večino še vedno navdaja s strahom pred neznanim in takrat se marsikdo zateče v tolažilen objem katere izmed religij, saj po prepričanju mnogo verovanj smrt ni konec, ampak zgolj prehod v drugo, novo življenje. Toda kar koli naj bi se že zgodilo, ta prelomni obred prehoda vselej spremlja pokop, običaj, ki obstaja že od zore človeštva in se razlikuje glede na vero in kulturo pokojnika ter čas, v katerem je živel. V starem Egiptu so truplo mumificirali, v Indiji so pepel posuli po reki, v Tibetu so truplo rajnkega izpostavili jastrebom, marsikje pa so mrtve pokopali z darili in njegovimi osebnimi predmeti. A medtem ko danes vsaj v zahodni kulturi prevladujeta žarni pokop in pokop s krsto, ima Johnny Depp zase v mislih malce drugačno slovo. Bodisi odbijanje po skalah, ko pada preko klifa, bodisi ohranjanje svojih tetovaž, ki bi bile uokvirjene kot slike in na ogled zanamcem.
Zemljevid osebnih življenjskih prelomnic
Trajna poslikava telesa nikakor ni sodoben fenomen, njen pomen pa se spreminja glede na čas in prostor, v katerem se ljudje odločajo za tovrstno označevanje. Ponekod so tetovaže sestavni del obredov prehoda, nekateri so z njimi označevali svoje versko prepričanje ali beležili vojaške uspehe, uporabljali so jih tudi za stigmatizacijo kriminalcev in označevanje sužnjev, nekateri tatuji pa so bili kot talismani, ki posameznike varujejo pred zlimi silami. Lahko pa so zgolj trajen spomin na pomembne življenjske dogodke, podobno kot pri Deppu, ki je z (vsaj) 13 tetovažami telo spremenil v zemljevid svojih osebnih življenjskih prelomnic. Od imena hčerke Lily-Rose in sina Jacka do spomina na nekdanjo ljubezen Winono Ryder ter slike ameriškega domorodca, saj je navsezadnje častni član indijanskega plemena Komanči. Zaradi tega niti ni čudno, da ne želi, da se te slike izničijo z njegovo fizično smrtjo. »Morda bi po smrti ohranil svoje tetovaže. S telesa bi se odstranilo kožo s tatuji, se jo napelo in s formaldehidom ohranilo,« je predlagal malce čudaški zvezdnik, ki pa v tem ne vidi ničesar srhljivega. »To se mi zdi resnično kul in nikakor ne spominja na zbirateljstvo kakšnega serijskega morilca. Moj sin bi tako lahko rekel, da po stenah visijo očetove tetovaže.« A če s to posmrtno željo ne bo nič, bi vsaj rad, da ljudje ob njegovi smrti ne žalujejo, ampak se zabavajo. »Sprva sem si želel, da bi moje truplo vrgli z gore in bi ljudje lahko opazovali, kako se med padcem odbija od skal. Ljudi lahko vsaj zabavam,« je še dodal igralec, očitno z vsakim svojim vlaknom predan zabavljaštvu, česar ne more spremeniti niti smrt.
