Od njegove smrti je sicer minilo že dvanajst let, pa vendar glasba Johnnyja Casha še vedno doni, kot bi bil med nami, in bo gotovo odzvanjala še prihodnjim generacijam. A kot v srcih glasbenih sladokuscev, še zlasti tistih, ki jim je blizu country, odzvanjajo njegove melodije, tako odmeva tudi pevčeva življenjska zgodba, še zlasti odkar jo je režiser James Mangold pred natanko desetletjem ovekovečil v z oskarjem nagrajeni uspešnici Hoja po robu (Walk the line). A medtem ko je sedma umetnost prikazala Cashevo življenje z
vsemi vzponi in padci, prvimi ljubeznimi in zdrsom v tesen objem alkohola in drog ter boj z usodno boleznijo, je Johnnyjev edini sin John Carter Cash v dopolnjeni biografiji House of Cash: The Legacies of My Father, Johnny Cash (Hiša Cashevih: Zapuščine mojega očeta Johnnyja Casha) prikazal tudi zvezdnikovo drugo plat. Zasebnejšo, osebnejšo in morebiti bolj človeško.
Cashevi recepti za vegetarijanske burgerje
Bil je glasbeni velikan, eden najvplivnejših v minulem stoletju, prispevek v zakladnico ritma in melodije pa mu je prinesel kar 14 grammyjev. A bil je tudi moški kot vsak drugi. Bil je sin, mož in oče, ki je s sinom hodil v družinsko gozdno kočo, sicer tudi snemalni studio, kamor je pobegnil pred zunanjim svetom. »Ta koča je bila naše pribežališče. Kraj, kjer je ustvarjal glasbo. Tu sem sedel z njim in preživljal noči. Pekel nam je jajca, kuhal čili, imel je lastne recepte. Veliko je kuhal le meni, saj sva se sem pogosto odpravila sama, ribarit ali na lov,« se dni sredi gozda spominja John, ki je v knjigo vključil tudi nekaj očetovih receptov. Tudi tiste za vegetarijanske burgerje. Zvezdnikovo nežnejšo, družinsko plat razkriva tudi z opisi družinskih čolnarjenj in kvizov o poznavanju Biblije, s katerimi so si preganjali čas.
Tesna pevčeva vez z očetom
Filmska megauspešnica je povedala svojo zgodbo, zvezdnikov sin pa pripoveduje zgodbo, za katero je prepričan, da bi jo glasbenikovi oboževalci želeli slišati. Sicer se dotakne tudi njegove zasvojenosti z mamili in pekla odvajanja, a hkrati, pomembneje, razsvetli tudi Johnnyjev odnos z očetom Rayem. »Moj oče je bil vedno spoštljiv do svojega očeta, mojega dedka. Med njima nikdar niso padle grde besede, obiskoval pa ga je vsak drugi dan, če ne že vsak dan. Želel sem poudariti to vez med njima, saj so ga v filmu prikazali kot upornika, že antagonista. A v resnici se je Ray kaj hitro po smrti starejšega sina Jacka – kar se je resnično primerilo daleč nazaj – rešil temačnega, negativnega duha, ki ga je obdajal.« Jack je bil Johnnyjev starejši bratec, ki je pri komaj 15 letih leta 1944 umrl zaradi nesreče s krožno žago v mlinu, ki ga je skoraj prežagala na dva dela.
Umrl je zlomljenega srca
Legendarni glasbenik je septembra 2003 umrl v 72. letu, le štiri mesece po smrti žene June, kateri se je zaobljubil leta 1968. A čeprav ga je smrt ljubljene, s katero je preživel dolgih 35 let, uničila in gotovo ubila delček njega, je njegov sin prepričan, da je bila smrt njegovih staršev v le nekaj mesecih zgolj naključje. Igra usode. »Mislim, da je moj oče sicer umrl z zlomljenim srcem, a ne zaradi tega. Če ga ne bi izdalo telo, bi še danes brcal in ustvarjal glasbo,« je še zapisal moški, v čigar roke je romala skrb za glasbenikovo zapuščino. Vsekakor čast, ki se ji sin legende ne želi izneveriti, zaradi česar zavrača tudi vsakršno oglaševanje alkoholnih ali tobačnih izdelkov. Tako kot je za časa svojega življenja delal pevec. »Z očetovo zapuščino poskušam ravnati tako, kot bi ravnal on, če bi bil še med nami.«