Kdor misli, da je igralski poklic lahak, živi v veliki zmoti. Zvezdniki morajo včasih zaradi filma oziroma vloge dramatično spremeniti svoj videz. In medtem ko maska lahko dela skoraj čudeže, ni vsemogočna, zaradi česar je marsikateri zvezdnik za svojo umetnost pripravljen storiti marsikaj. Tudi grobo poseči v telesno zdravje, pri čemer sta gotovo v ospredju načrtno pridobivanje in izgubljanje kilogramov. Drastično nihanje telesne teže, še zlasti v le kratkih obdobjih, nikakor ni zdravo, a Jared Leto je prepričan, da je to včasih pač nujno, če želiš čim bolj realistično upodobiti svoj filmski lik. In priprava na vlogo transseksualke, ki so ji zaradi okužbe z aidsom šteti dnevi, je od privlačnega igralca vsekakor zahtevala visok davek. Koščeno telo, udrt trebuh, pobrite obrvi in z voskom odstranjene telesne dlake. Visoka cena, ki pa se Letu še vedno zdi sprejemljiva.
Igralcu načrtno hiranje ali prenažiranje ni tuje
Eden najlepših zemljanov. Najprivlačnejših samcev. Najbolj zapeljivih vegetarijancev. Moški z izklesanim prsnim košem, ki mu ga zavidajo kolegi in si ga želijo dotakniti ženske. Nazivi, s katerimi so modrookega lepotca ovenčali v minulih letih, ki pa nimajo ničesar več skupnega z moškim, v kakršnega se je za film Dallas Buyers Club spremenil zvezdnik. Prsni koš kot tudi noge ga še vedno skelijo od nedavnega obiska kozmetičarke, ki je z vročim voskom odstranila sledi moške poraščenosti. Nad razprtimi modrimi očmi, edinim ostankom Jareda, se ne bočijo več obrvi. Zapeljivo, čvrsto telo z izklesanimi mišicami pa so zamenjale kosti, ki režejo skozi kožo. S stradanjem se je v zgolj slabem mesecu prelevil v okostnjaka, v le še senco nekdanjega seks simbola. A četudi je shiral do kosti, poskuša na spremembo, ob kateri zdravniki in prehranski strokovnjaki verjetno le zmajujejo z glavo, gledati s pozitivnega stališča, skoraj z vidika razsvetljenja. »V zgodovini so se ljudje postili, da bi doživeli osebno razsvetljenje, dosegli meditativno stanje. In na to upam tudi sam. Post navsezadnje ni nujno zgolj slab,« je dejal skoraj anoreksično vitek igralec. A četudi je sicer zagovornik zdravega življenjskega sloga, saj njegov vsakdanjik sestavljata veganska prehrana ter redna telesna vadba – bodisi kolesarjenje in hoja bodisi joga –, je hollywoodski igralec prepričan, da je bilo hiranje pač nujni del procesa priprav na vlogo. »V filmski projekt sem se vpletel šele pred tremi tedni in pol. In četudi je včasih resnično težko zdržati le na vodi, me ne vodi izziv izgubiti čim več telesne teže. Osredotočen sem namreč na svojo vlogo, na transseksualno žensko, ki jo želim čim bolje predstaviti.«
Nobena cena ni previsoka
Leto je znan po tem, da se skoraj že z nezdravo obsedenostjo povsem posveti svojim filmskim projektom, za katere mu nobena cena ni previsoka. Vsaj ne, če se mora otresti nekaj kilogramov, kar je dokazal že pri filmu Rekviem za sanje, ko jih je načrtno izgubil dobrih enajst. A medtem ko premajhna telesna teža vpliva le na igralčevo zmanjšano raven energije, pa nikoli več ne želi opazovati kazalca na osebni tehtnici, ko se skokovito premika navzgor. »Tega ne bom storil nikoli več, saj sem imel resne težave,« se spominja časa, ko se je njegovo življenje vrtelo okoli ogromnih količin sladoleda, ki ga je izdatno prelival z olivnim oljem in sojino omako. Da je v filmu Poglavje 27 upodobil Marka Davida Chapmana, ki se je v zgodovino zapisal kot morilec Johnna Lennona, je svoje telo namreč obremenil za dodatnih 30 kilogramov. »Ne vem, ali sem imel putiko ali ne, toda vsekakor sem imel težave s stopali. Proti koncu so me namreč prestreljevale ostre bolečine, da nisem zmogel več večjih razdalj in sem si omislil kar invalidski voziček. Moje telo je zaradi nasilno pridobljene teže padlo v šok, potreboval pa sem skoraj eno leto, da sem se spet počutil vsaj delno normalnega in zdravega.«
