Nenavadno, skrivnostno, čudaško in nerazumljivo buri domišljijo in poraja vprašanja ne glede na to, ali si množice ob tem ustvarijo dobro ali slabo mnenje. Rezultat je enak – vprašanja brez odgovorov tičijo v naši podzavesti. Ne izginejo. Vsakič znova privrejo na plan. In četudi je Michael Jackson že pred skoraj tremi leti odpel svojo poslednjo pesem ter se z velikanskim medijskim cirkusom poslovil od sveta, kralj popa nikoli ni umrl. Ne le da bo vedno živel v svoji glasbeni zapuščini, temveč njegova ekscentrična pojava in z mnogo temnimi madeži prevlečeno življenje še vedno dvigujeta veliko prahu. Ki pa se bo zdaj morda malce polegel. »Michaela sem imel resnično rad. A mislim, da je vendar napočil čas, da se razbremenim vsega, kar me je težilo zadnja leta,« je dejal Jackov osebni varnostnik in prijatelj Matt Fiddes ter razgalil nekatere od njegovih največjih in najintimnejših skrivnosti. Tudi v upanju, da razbije mit, ki je kot tančica ovijal glasbenega velikana in ga menda pogosto kazal v krivični luči; četudi je bil velik del skrivnostnosti posledica Michaelovega zavestnega dela.
O umetniku, ki je skoraj štiri desetletja kraljeval na svetovni glasbeni sceni ter se za vselej zapisal v zgodovino, je bilo napisanega ogromno, povedanega pa verjetno še mnogo več. Marsikaj resničnega, mnogo pa tudi povsem izmišljenega.
Michael naj bi se zapletel v kratko razmerje z zdaj tudi že pokojno divo
A četudi se je morda zdelo, da pred radovedno javnostjo ni mogel skriti ničesar več, je njegova največja skrivnost, ki mu je strla srce, na plan privrela posthumno. Leta 1991 naj bi se namreč zapletel v vroče, a zgolj dvotedensko romantično razmerje z Whitney Houston, ki pa mu je v tem kratkem času ukradla srce, da je bil željan storiti največji korak in zdaj pokojno divo popeljati pred oltar. »Bila sta eni največjih zvezd na glasbeni sceni in drug v drugem sta takoj prepoznala sorodno dušo. Sanjal je o poroki z njo,« je dejal Fiddes ter dodal, da Jacksonova ljubezen do Whitney nikoli ni umrla. Bila je tako močna, da je lahko prezrl tudi pevkino enoletno razmerje z njegovim bratom Jermainom. »Razkritje te romance bo spremenilo javno prepričanje, da je nadlegoval otroke. Bil je heteroseksualec.« Še malo pred smrtjo naj bi namreč imel dve ljubimki, ki pa ju ni mogel več potešiti, saj so droge in alkohol nepreklicno škodovali njegovi moškosti. »Ko je umrl, sta bili obe razmerji skoraj del preteklosti. V postelji ju namreč ni mogel več zadovoljiti, saj je zaradi dolgoletne odvisnosti postal impotenten.«
Michael in Whitney sta bila velikana – ena najbolje prodajanih glasbenikov, ki sta se prebila v Guinnessovo knjigo rekordov, očitno pa ju je povezovala tudi do zdaj nevidna ljubezenska vez. Prav tako sta oba, kljub svetovni prepoznavnosti in trumam oboževalcev, umrla sama, v tesnem objemu drog, ki so usmerjale zadnja leta njunega življenja. »Bil je ekscentrik, a hkrati eden najboljših ljudi, kar sem jih poznal,« je dejal Fiddes, ki pa mu je kmalu postalo jasno, da je mnogo pevčevih težav in nenavadnih idej povezanih prav z omamnimi substancami. Zaradi strahu pred atentatom naj bi nosil neprebojni jopič, ki pa mu je s potenjem pomagal tudi izgubljati kilograme. »Bil je anoreksičen, bolezen pa je nazadnje tako napredovala, da so ga prijatelji že skoraj prisilno hranili.«
A motnje prehranjevanja so bile le vrh ledene gore
Hromil ga je tudi skoraj bolestni strah pred plešavostjo, zaradi katerega je rotil zdravnike, naj mu presadijo lase – kar pa je bilo zaradi skoraj nepregledne vrste operacij nemogoče. Navsezadnje je razpadal pri živem telesu, nos pa mu je na obrazu držal le še lepilni trak. Izkrivljene pa ni imel le samopodobe, zaradi katere je nazadnje bolj kot na človeka spominjal na Frankensteina. V zadnjih letih življenja je, pod vplivom protisemitsko naravnanega zdravnika, tudi on postal simpatizer nacistov, zaradi česar je razdrl eno svojih najtesnejših prijateljstev z Urijem Gellerjem – zgolj zaradi njegovega judovskega izvora.
Vsaka reklama je dobra, tudi če je slaba
O tem je bil očitno sveto prepričan tudi Jacko, ki je v svoji neizmerni, nikoli povsem potešeni lakoti po pozornosti okoli sebe ustvarjal govorice. »Zgodba, da v želji po ohranjanju mladosti spi v kisikovi komori, je bila potegavščina, ki je zrasla na njegovem zelniku. Prav tako se je želel obdati s tančico skrivnostnosti, zaradi česar je nosil masko.« Četudi se je nato mnogo govoric obrnilo proti pevcu in le še krepilo osovraženi vzdevek Wacko Jacko (Zmešani Jacko) in podžigalo zgodbe o nadlegovanju otrok. »V očeh ljudi ni želel biti ne moški ne ženska. Projiciral se je kot brezspolno bitje, saj naj bi tako še okrepil svoj status skrivnostnosti. To pa se mu je maščevalo in poglobilo negativno mnenje javnosti.«
