Desetletja preden je na svetovno literarno sceno z žgečkljivimi prizvoki privršala trilogija 50 odtenkov sive, sta pohujšljivost in erotika v pisani besedi že imeli svojo kraljico. Jackie Collins, ki je med platnice ujela glamur in ekstravaganco življenja v Hollywoodu, vse dobro prepojeno s spolnostjo, da je marsikatero dekle z njenimi pohujšljivimi in razvratnimi knjigami naredilo prve korake v svet mesenosti. »Petnajstletnice s svetilko v roki in skrite pod odejami še vedno prebirajo moje knjige. Prek družabnih omrežij pa mi sporočajo, da so se o seksu vse, kar so želele vedeti, naučile prav od mene – in nato nikakor razočarale svojih fantov,« je še nedavno dejala britansko-ameriška avtorica, ki pa je v soboto izgubila večletni boj z rakom na dojkah.
Le hčere vedele za bolezen
Mlajša sestra hollywoodske zvezdnice Joan Collins je dobro poznala bolečino, žalost in trpljenje, ki ga prinese rak. Ne nazadnje je leta1992 po skupnih 27 letih zaradi raka na prostati izgubila drugega moža Oscarja Lermana, štiri leta pozneje pa jo je prekletstvo smrtonosne bolezni vnovič udarilo. Zaradi tumorja na možganih je namreč izgubila zaročenca Franka Calcagninija. »Oba sem negovala. Ti meseci so bili grozljivi in še nekaj časa potem sem se izogibala ljudi. Ob eni sami sočutni besedi sem namreč že planila v jok.« In morda je prav zato svojo zloveščo diagnozo, ki so ji jo zdravniki postavili že pred sedmimi leti, skrivala in nosila v sebi. Bremena ni želela deliti z nikomer, zaupala se je zgolj trem hčeram, Tracy, Tiffany in Rory. »Z globoko žalostjo sporočamo, da je zaradi raka na dojkah umrla naša čudovita, dinamična in prijazna mama Jackie. Živela je polno življenje, oboževali pa smo jo vsi, ki smo jo poznali, kot tudi milijoni bralcev po vsem svetu. A čeprav bo za vedno živela v svojih knjižnih likih, jo že pogrešamo bolj, kot je sploh mogoče,« je v njihovem imenu dejala družinska predstavnica za stike z javnostjo in s temi preprostimi besedami ovila svet v gosto tančico žalosti. Po družabnih omrežjih ljudje že izlivajo sožalje in bolečino, ki je legla na srce njene sestre Joan. »Bila je moja najboljša prijateljica, ki sem jo občudovala in ljubila.«
Naredila in videla sem vse!
V štiridesetletni karieri je napisala 32 knjig, vse, brez izjeme, pa so pristale na seznamu uspešnic revije The New York Times. Četudi je priznala, da nikakor ni izurjena, šolana pisateljica, saj so jo zaradi neprimernega vedenja ne nazadnje izključili iz srednje šole že pri 15 letih, je vendar vedela, kaj ljudi pritegne in česa si želijo. »Želim, da se ljudje ob mojih knjigah zabavajo, a da jih hkrati tudi malce vzburijo,« je dejala Collinsova, ki pa ni pisala kar tja v tri dni. »Ogromno temelji na mojih lastnih izkušnjah, nekaj pa sem črpala tudi iz tega, kar sem videla in kar so mi ljudje povedali. V Hollywood sem namreč prišla že pri petnajstih, in čeprav to zveni malce klišejsko, sem resnično videla in naredila vse.« A ženska začinjenih besed ni obžalovala ničesar. »Če pogledam na svoje življenje, ničesar ne obžalujem. Kot je pel že Frank Sinatra, hodila sem po poti, ki sem si jo izbrala. Živela sem življenje, potovala, nikdar nisem zavrnila turneje. Tudi po diagnozi sem napisala še pet knjig, za bolezen pa nihče ni vedel do zdaj, ko sem se o tem vendar odločila spregovoriti,« je dejala le pet dni pred smrtjo.
Pohujšljivost se prodaja
Da ni takšna kot njene vrstnice, je začela kazati že zgodaj. Jackiejina malce divja narava je namreč začela staršem že na pragu pubertete povzročati sive lase. »Plačala sta, da se me znebita,« je pred leti malce šaljivo dejala sama. »Zažgala sta vsa moja oblačila. Bila sem punkerica, preden se je punk sploh pojavil. Spominjam se rumeno-črnih oprijetih hlač in zelo tesnega črnega puloverja. Pri 14 sem bila videti kot 19-letna ženska, ki so ji ljudje s pogledom sledili po ulici.« Dokler ni pri 15 pristala pri sestri v Hollywoodu, ker ji je zasebna dekliška šola zaradi kajenja in dejstva, da je v reko Temzo vrgla svojo šolsko uniformo, zaprla vrata. In tedaj se je življenje za Collinsovo komaj dobro začelo.
Še istega leta naj bi se zapletla v strastno africo s 14 let starejšim Marlonom Brandom, po začetnem namakanju prstov v igralske vode pa je odkrila svojo pravo strast in dar. Pisano besedo. Leta 1968 je s knjižnim prvencem Svet je poln poročenih mož (The World Is Full of Married Men) zanetila razburjenje in ogorčenje, njeno pisanje so kritiki označili za »prostaško, opolzko in ogabno«, knjigo pa so predvsem zaradi izjemno natančnih in nedvoumnih opisov zunajzakonskega seksa v Avstraliji in Južni Afriki celo prepovedali. Kar je morda imelo nasprotni učinek od želenega, saj je knjiga postala vroča roba, podoben uspeh pa so doživeli tudi njeni naslednji romani. Njene knjige so bile namreč prodane v več kot 500 milijonov izvodih, prevedene so v 40 jezikov, osem pa jih je na velikem platnu ali v televizijskih serijah ovekovečil svet sedme umetnosti. Kljub prepričanju njenega očeta Joeja, da piše pornografijo: »Moj oče jih šteje že več kot 80. Če bi mu bile moje knjige všeč, potem bi bil to znak, da moram spremeniti slog pisanja.«