Igralka je tremo
 gasila z viskijem

Svetlikanja fotografskih bliskavic in medijskih luči bi morala biti več kot vajena. Nastavljanje javnosti bi ji moralo že zlesti pod kožo, saj se je ne nazadnje svetu prvič predstavila že kot 11-letno dekletce, ko ji je angelski videz odprl vrata v svet mode, minulo desetletje pa se njeno ime pojavlja na različnih seznamih najprivlačnejših in najbolj glamuroznih zvezdnic. A vendar Amando Seyfried že zgolj ob misli, da bo morala stati pred dvorano, polno publike, in odpreti usta, še vedno zagrabi strah, ki jo skoraj ohromi. »S tesnobo in strahom se borim že vse življenje,« je povedala igralka, ki je rešitev za premagovanje treme pri javnem nastopanju našla v dokaj klasičnem ventilu. Bodi v rožicah, in intervjuji, med katerimi bi se najraje skrila v temen kotiček, bodo nenadoma zabavni!

Pijana na soočenje z Davidom Lettermanom

Kljub še niti 30 letom ima v žepu že kopico filmov, s katerimi se je uveljavila kot ena najbolj svetlečih in obetavnih mladih hollywoodskih zvezdnic. A čeprav se kameram nastavlja že večino svojega življenja, moškim pa ob enem pogledu nanjo odpove pamet, jo vendar še vedno prevevajo močni občutki negotovosti, združeni s tesnobo, ki ji iz rok trga vajeti nadzora. Že ob misli na paparace, novinarje in fotoaparate jo je namreč začelo dušiti, prepričana je bila, da ji bo srce skočilo iz prsi, na koži pa se ji je v trenutku nabrala tanka plast znoja. Ko je vendar našla svojo odrešitev. Nekaj kozarčkov žgane kapljice, in vse bo v najlepšem redu. Vodilo, ki se ga je držala tudi leta 2012, ko se je pred televizijskimi kamerami soočila s televizijskim voditeljem Davidom Lettermanom in tremo poprej odplaknila s par kozarčki viskija. »Bila sem več kot le rahlo okajena,« se spominja prelomnega intervjuja, ki ji je odprl oči. »Zaradi viskija se mi je nastop v oddaji zdel zabaven. A ko sem si jo pozneje ogledala, me je zadelo kot strela z jasnega. Spoznala sem, da si ne želim, da me ljudje vidijo v takšni luči. Takšne javne podobe si zase nisem želela.« To je bilo dovolj, da si je poiskala strokovno pomoč in se na kavču terapevta spopadala s svojimi strahovi ter jih poskušala pregnati. »Proti tesnobi se zdaj borim s terapijo. A čeprav mi to naganja strah v kosti, sem si tega želela in potrebovala.«

Tri leta terapije so vsekakor naredila svoje. Napredek je očiten. Toda vse negotovosti, ki ji otežujejo življenje, vendar še niso pregnane. V luči nastopa v gledališki igri The Way We Get By, ki je umetnostne sladokusce prvič privabila v teatre ta teden, so se njene negotovosti namreč vnovič začele plaziti na plan. »Spet so me začele špikati bodice negotovosti, ki jih poskušam odmisliti. A ne v celoti, saj je ne nazadnje malce treme za igralca zdravo, celo dobrodošlo,« je dejala Seyfriedova in pridala, da se kot primarno filmska igralka v krogu gledališčnikov počuti kot popolna amaterka. »A med njimi sem resnično še povsem zelena. Gledališke deske so zame kot nov planet.«

Sledila mu je na instagramu in z njim navezala stik

Vsi imamo svoj kotiček, kjer se počutimo varne. Tudi svetlolasa lepotica, ki nikjer ne občuti tolikšne varnosti kot v objemu svojega psička Finna. Čeprav jo vse pogosteje prevevajo malce mračne misli, da tudi to ni za vedno. »Podzavestno me vse bolj grize zavedanje njegove umrljivosti. Nočem misliti na ta dan, a vendar v meni tli misel, da bo umrl, in to prej kot ljudje.« Zato je morda še toliko pomembneje, da je našla toplino tudi v objemu partnerja, stanovskega kolega Justina Longa, s katerim sta se jima poti križale v slogu sodobne računalniške dobe. V neotipljivi sferi spleta, na sicer dokaj brezosebnih družabnih portalih. »Sledila sem mu na instagramu. S svojimi domislicami in pripisi me je spravljal v smeh. Že zgolj ob njegovih napisanih besedah sem se začela krohotati na ves glas, zaradi česar sem se odločila, da mu pošljem sporočilo.« Preostalo pa je že zgodovina, zgodba triletne ljubezni, ki le še raste.