Igralec pomagal pri porodu sredi parka

Princ Vultan v znanstvenofantastičnem filmu Flash Gordon. Oče Robina Hooda v uspešnici Robin Hood, princ tatov. Nori kralj Richard IV. v humoristični seriji Črni gad. Skakal je iz vloge v vlogo in iz enega žanra v drugega, a vendar je britanski igralec Brian Blessed najpomembnejšo vlogo svojega življenja odigral sredi parka, daleč od gledaliških desk ali prižganih filmskih kamer. Zvezdnikov samotni tek skozi londonski park Richmond, ko daleč naokoli ni bilo žive duše, je namreč zmotila ženska pod drevesom s potnim obrazom in razkrečenimi nogami. »Prosim, pomagajte, rojevam,« naj bi mu dejala neznana nosečnica. Besede, ob katerih Brian ni niti pomišljal, ampak hitro zavihal rokave in pomagal pri čudežu življenja. Na svet je pomagal spraviti novorojenčka in ga, preden so prispeli reševalci, še očedil po svojih najboljših močeh. Z jezikom.

Prekritega s krvjo sem ga lizal po obrazu

Bil je začetek 60. let, če ga spomin ne vara, se je pisalo leto 1963, ko je igral v televizijski policijski seriji Z-Cars. »Tekel sem po parku, ko sem zagledal žensko sredi poroda. In nikjer žive duše. Očitno me je prepoznala iz serije, saj me je poimensko poklicala in prosila za pomoč,« se svojega velikega dne, o katerem še nikdar ni govoril, spominja Blessed, ki mu adrenalin nikakor ni tuj, saj je ne nazadnje kar trikrat poskušal osvojiti Everest. Čeprav neuspešno. Toda naj mu je po krvi divjala adrenalinska vročica ali ne, Brian je ohranil zdravo pamet. V misli so mu pridivjali spomini na mladost, ko je kot otrok iz delavskega okolja videl več kot le en porod. Z mirnim glasom jo je miril in ji prigovarjal, naj globoko diha. »Otročiček je sčasoma pokukal na plan. Ja, pomagal sem pri porodu! Pritisnil sem na njen trebuh, na plan so prišli tudi kri in posteljica. Vse sem odstranil, popkovino pa sem pregriznil in jo zavezal.« Šele ko je bilo glavno mimo, je poklical reševalce in čakal na njihov prihod, vmes pa poskušal po najboljši močeh očediti sebe, novopečeno mamico in novorojenčka. »Prekrit sem bil s krvjo, tudi moja majica je bila prepojena z njo. Žensko sem malce obrisal, otročičkov obraz pa polizal in očedil.«

Gledal svojo mamo med porodom

S priznanjem neverjetne izkušnje je Blessed verjetno marsikoga vrgel na zadnjico in pustil odprtih ust. Četudi je sam prepričan, da je storil le nekaj povsem naravnega. »Porod je vendar ena najbolj naravnih stvari. Videl sem svojo mamo, kako rojeva. Moji sosedje so tako ali drugače prevzemali vloge porodničarjev in babic. A čeprav sem se tedaj držal v ozadju, sem vedel, kako vse poteka. Vedel sem, kako naj nosečnica diha in kako naj potiska.« Pripomoglo pa je morda tudi, da se v nasprotju z večino – ali pa kar vseh nas – spominja tudi dne, ko je sam privekal na svet. »Slišati je neverjetno, že absurdno, a spominjam se svojega rojstva. Bil sem v ledu in balvanih, ko sem planil skozi vse to. Začutil sem velikanski pritisk, že naslednji trenutek pa sem bil na svetu in zrl v svojo mamo in očeta.«