Igra prestolov ruši rekorde

Morda še nobena serija ni bila tako težko pričakovana kot začetek sedme sezone domišljijske serije Igra prestolov, ki je sredi julija naposled prišla na male zaslone. Pred televizorje je prikovala 16,1 milijona navdušencev. Kar pa je še vedno precej neznatna številka v primerjavi z več kot desetkrat večjim številom tistih, ki so se do prvega dela sezone prikopali po nelegalni poti s piratsko kopijo. Teh je bilo kar 187,5 milijona, ob tem da se je kar polovica teh nelegalnih dostopov dogodila v prvih 72 urah.

»Igra prestolov je postala eden največjih globalnih fenomenov sodobnega časa, piratska dejavnost, povezana z njo, pa je edinstvenih razsežnosti,« pravi Andy Chatterley, soustanovitelj mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO, ki tako množičnega nelegalnega dostopanja do vsebin še ni videl. Ob tem, da v omenjenih raziskavah in analizah niso zajeli kitajskega trga.

Igra prestolov podira rekorde. Z lanske podelitve emmyjev je od skupno 24 nominacij domov odnesla kar 12 kipcev in se v zgodovino vpisala kot največkrat nagrajena serija vseh časov. Do tedaj je ta prestižni naziv s 37 emmyji pripadal humoristični seriji Frasier, ki pa mu ga je domišljijska serija odvzela z enim kipcem več, s skupno torej kar 38. Zdaj je porušila še rekord v piratski dejavnosti, saj so sedmo sezono, ki se je končala konec avgusta, več kot milijardkrat tako ali drugače sneli s spleta. Največkrat (84,66 odstotka) s pomočjo pretočnega prenosa (streaming), v dobrih 9 odstotkih so serijo prenesli s spletnih strani torrent, medtem ko je 5,5 odstotka gledalcev uporabilo neposredno prenašanje.

Velikansko je bilo tudi zanimanje za zadnji del sedme sezone, ki si ga je legalno, prek televizijskih zaslonov, ogledalo 16,5 milijona. Kar pa je, kot že pri prvem delu, spet precej manj od 143,3 milijona nezakonitih ogledov. Če potegnemo črto: vsak del sezone si je v povprečju ogledalo 32 milijonov plačniških gledalcev in 140 milijonov tistih, ki so se raje obrnili na katero od piratskih platform.