Življenje Constance Francesce Hilton bi moralo biti tlakovano z zlatom in dragulji, saj se je rodila eni največjih zvezd zlate dobe Hollywooda, zapeljivi Zsa Zsa Gabor, in Conradu Hiltonu, čigar ime nosijo najprestižnejši hoteli, razpršeni po vsem svetu. Pa vendar življenje igralkine edinke niti na daleč ni spominjalo na pravljico, miru pa ne najde niti po smrti. Od usodnega srčnega napada je minilo že mesec in pol, a še vedno ne počiva v miru, njen pepel čaka na spodoben pokop v kartonasti škatli v mrtvašnici. Poleg tega novica o njeni smrti še ni prišla do ušes njene slavne, a bolehne matere.
Plod posilstva
Francescino življenje bi lahko kljub glamuroznim staršem slikali le v mračnih barvah žalosti. Po besedah, zapisanih v avtobiografiji njene matere, je namreč plod zakonskega posilstva, Zsa Zsa pa je Conrada zapustila že tedaj, ko je deklica še rasla v njenem trebuščku. Čeprav Francesci nato ni nič manjkalo, vsaj v materialnem pogledu ne, je v življenju vendarle pogrešala očetovsko figuro in pristne družinske vezi. Conrad se je je v oporoki komaj spomnil, od velikanske pogače njegovega na 200 milijonov ameriških dolarjev ocenjenega premoženja je leta 1979 prejela zgolj sto tisočakov, ko pa je očetovo poslednjo voljo izpodbijala na sodišču, je potegnila kratko. Tisočaki so kopneli, zadnja leta je životarila v veliki revščini, na koncu celo kot brezdomka. Občasno jo prenočevala v umazanih hotelskih sobicah, ko pa si ni mogla privoščiti niti tega, si je postlala kar v svojem terenskem avtomobilu, toyoti fortrunner, ki se je izkazala tudi za njeno poslednje počivališče. V njej jo je namreč 5. januarja izdalo srce.
Družinski spor pomembnejši od pogreba
Otrok ali moža ni imela. Le dementno, na posteljo priklenjeno mater, očima (materinega devetega moža Frederica von Anhalta) in tri polbrate po biološkem očetu, ki pa se niso zmenili zanjo. To je postalo boleče jasno po njeni smrti, saj je njeno truplo dolga dva tedna ležalo v losangeleški mrtvašnici. Njeni polbratje so von Anhaltu namreč prepovedali, da prevzame organizacijo pogreba, sami pa so mečkali še nekaj dni, preden so prevzeli njeno truplo in pripravili upepelitev.
A Francescina žalostna zgodba se ne konča niti po smrti. Na dan spominske slovesnosti so Hiltonovi pred cerkev postavili dva nekdanja marinca, da bi van Anhaltu preprečila vstop, če bi se je poskušal nepovabljen udeležiti. Po slovesnosti, ki je bila očitno zgolj farsa, so nanjo spet pozabili, saj pepel, shranjen v kartonasti škatli, še vedno čaka na pokop. »To je noro! Bolni so. Govorimo o drobižu!« se je ob vesti, da pastorkin pepel še ni našel poslednjega doma, zdaj vznemiril Zsa Zsajin mož. Kajti denar resnično ni težava, tudi če odmislimo Hiltonov imperij. Njeni prijatelji so zbrali denar, s katerim bi ji omogočili dostojen pogreb po njenih željah.
Francesina želja je bila, da bi ležala na pokopališču Westwood ob ljubljeni teti Evi Gabor, kjer bo nekoč tudi njena mati. Toda prostorčka ni nihče kupil.
Zsa Zsi ni treba vedeti za hčerkino smrt
Česar ne veš, ne boli. Van Anhalt onemogli ženi Zsa Zsi ne želi sporočati slabih novic, saj bi jo te lahko pahnile v smrt. Gaborjeva je tako šele po pol leta izvedela, da je zaradi gangrene izgubila nogo, mož pa ji je pred dvema letoma zamolčal tudi smrt njene prijateljice Phyllis Diller. In to je zdaj ponovil pri njeni edinki. »Tega ji ne želim povedati. Če bi v minulem letu govorili, bi ji morda povedal. A ker nista imeli stikov, ne vidim razloga,« je razkril vzrok, čemu ljubljeno drži v nevednosti.
