V ruskih kinematografih se je začel predvajati novi film Gogolj: Začetek, ki klasičnega ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja postavlja v vlogo mračnega detektiva, ki se spopada z nadnaravnimi silami, da bi razrešil serijo obrednih umorov. Kritikom gresta v nos naličeni glavni junak in predvsem izkrivljanje zgodovinskih dejstev, medtem ko ustvarjalci zatrjujejo, da bo film vdihnil nekaj sveže sape v življenje pisatelja iz 19. stoletja, kar da ga bo približalo mlajšemu občinstvu.
V njem ne manjka meglic, temačnih gozdov, črnih konjev in golih čarovnic. Gre za prvega iz načrtovane serije štirih filmov, predvajan bo tudi v obliki televizijske miniserije v osmih delih. Deloma temelji na pisateljevem življenju, saj so v zgodbo vpletli tudi njegove epileptične napade in službo pri caristični politični policiji, da ne govorimo o pisateljevem smrtnem strahu pred tem, da bi ga živega pokopali.
Pisatelj ali detektiv?
Gogolj v filmu dela s slovitim carističnim preiskovalcem, ki ga pošljejo na ukrajinsko podeželje, da bi raziskal serijo umorov mladih deklet. Zgodba se dotika Gogoljevih del, še zlasti strašljivih zgodb, zbranih v zbirki Večeri na pristavi blizu Dikanke. Gogolj, ki ga tudi slovenski srednješolci najbolj poznajo po romanu Mrtve duše, je odraščal na ozemlju današnje Ukrajine, katere ljudski običaji so močno vplivali nanj.
»Na podlagi domnevnih okoliščin, v katerih je pisal Večere, smo povezali vse strašljive dogodke v celoto in jim dali enotnega negativca – serijskega morilca,« pravi producent Aleksander Cekalo. »Gogolj je v pričakovanju novega preiskovalca prisiljen sam raziskovati te zločine. Vse drugo temelji na njegovem življenju, vključno z dejstvom, da je nekaj časa delal kot pisar v Tretjem oddelku oziroma politični policiji in živel v Dikanki,« poudarja Cekalo.
Dela Nikolaja Gogolja so obvezno čtivo v ruskih šolah. Ena od scenaristk Natalija Merkulova film opisuje kot »velik korak k temu, da mu vdihnemo novo življenje. Skupaj z drugimi velikimi ruskimi pisatelji visi na slikah v učilnicah – in dijaki imajo dovolj njihovih zaprašenih podob.«
Različni odzivi
Film se predvaja v dveh različicah, z oznako 16+ in 18+. Gogolja igra 28-letni Aleksander Petrov, ki pisatelja upodobi kot bledega melanholika s temno obrobljenimi očmi, ki občasno doživi epileptični napad, po katerem se mu razjasni nova sled za zločincem. »Ti vidiš tisto, česar drugi ne vidijo,« mu reče eden od junakov filma. Filmski Gogolj se rad zaplete z lepimi dekleti, med katerimi imajo nekatere nenavadno našobljene ustnice. »Mislim, da v Dikanki v njegovih časih še niso poznali silikona. In mislim tudi, da Gogolj ni uporabljal maskare,« se je pritožil kritik na spletni strani televizijske mreže Vokrug. Ruska tiskovna agencija Interfax je udarila po dialogih, ki niso zgodovinsko natančni, saj da »junaki govorijo kot trgovci v prodajalni z mobilniki«.
Ustvarjalci se branijo, da filma ne smemo jemati preveč resno. Na predstavitvi v Moskvi so tako nosili majice z napisom Oprosti, Gogolj, v napovedniku pa pokažejo učitelja, ki se pritožuje, da si nikoli ni mislil, da bo kdaj videl Gogolja brez hlač. »Rahla cenenost je povsem namerna,« zatrjuje režiser Jegor Baranov. Plakat za film prikazuje Gogolja z okrvavljenim peresom v rokah s pripisom: »Najtemnejša ura je tik pred zoro.«
Čeprav je film s svojim hollywoodskim pristopom do klasičnega pisatelja razburil marsikoga, se kritiki strinjajo, da gre za dobro narejen izdelek. Tudi Vokrugov kritik priznava, da »če se bo filmska serija nadaljevala v istem tonu, bodo mladi dobili dobro narejeno domačo srhljivko«. »Kot nizkoproračunska grozljivka Gogolj: Začetek sploh ni slab film,« so zapisali pri vladnem časniku Rosiskaja gazeta.
