George Clooney ima svojo znamko tekile

Miza ali šank v nežno osvetljeni kantini. V ozadju morda igra glasba mehiških mariačijev. Prijatelja pa, zatopljena v pogovor, drug za drugim zvračata kozarček tekile. Včasih čisto, spet drugič morda s kocko ledu ali pa nagneta kar steklenico. »George in jaz sva začela piti tekilo že dolgo nazaj,« pripoveduje Rande Gerber, najboljši prijatelj Georgea Clooneyja in njegova poročna priča. A kar se je začelo morda s prijateljskim popivanjem, se je prevesilo v donosen posel. Zvezdnika sta namreč odprla lastno destilarno, žgoča kapljica njune blagovne znamke Casamigos pa žanje nagrade. A v poslovne vode nista zajadrala načrtno, ampak sta bila vanje prisiljena. Ker sta na leto naročala toliko steklenic, da sta bodisi pila preveč bodisi pijačo prodajala, zaradi česar sta bila primorana pridobiti licenco za prodajo.

Naročila po 1000 steklenic tekile

Začelo se je pred leti. Skoraj nerazdružljiva George in Rande sta v Mehiki kupila sosednji posesti in se hitro vživela v tamkajšnji ritem, s siestami in tekilo na čelu. A sčasoma sta se naveličala piti vselej iste znamke, zažejalo ju je po kapljici s specifičnim okusom le za njiju. »Iz tega nikdar nisva načrtovala narediti posla. Izšla sva preprosto iz zamisli, da si želiva lastne pijače. Če sva si že zgradila hiši, drugo ob drugi, čemu ne bi imela tudi tekila kleti,« se začetkov spominja Gerber, ki je skupaj s hollywoodskim težkokategornikom visoko zavihal rokave. Dolgi dve leti sta čarala, varila in na koncu pričarala zlato rumeno tekočino, ki je nosila njuno ime, kar sta nato sklenila tudi dodobra izkoristiti. Iz lastne destilarne sta uživala steklenico za steklenico, marsikatero podarila prijateljem, ti pa so, navdušeni nad okusom, kakšno podarili še naprej. Niti ene steklenice nista prodala, a vendar sta dve leti pozneje prejela usodni klic. »Nastala je malce zagonetna situacija. V preteklih dveh letih smo vama poslali tisoč steklenic na leto. Potemtakem bodisi pijeta občutno preveč bodisi pijačo prodajata. A vsekakor je stvari treba urediti, da ne bosta imela težav z zakonom, zato si pridobita licenco,« so jima sporočili iz destilarne v mehiškem mestu Jalisco.

Profesionalna pivca

Verjetno ni lepšega, kot da v zabavo lahko pretvorite v dobičkonosno dejavnost. »Sama sva jo ustvarila, med procesom pa sva se neizmerno zabavala,« pravi Rande. In kako se tudi ne bi, ko sta najljubšo pijačo ustvarjala prijatelja in za prijatelje. »Ko bi le vedeli, koliko slepih pokušin imava za sabo?!« A vendar pridaja, da sta pivca in pol, ki nikdar ne spijeta tistega zadnjega, usodnega kozarčka preveč, ki bi užitek spremenil v nočno moro. »Oba z Georgeem sva profesionalca. Zato zaradi pijače nikdar ne obleživa pod mizo. Raje sva na njej.«

Ta pub ne
bo nikoli tvoj!

Clooney si zaželi pijačo, torej jo ustvari. Zaljubi se v angleški pub, torej ga kupi. No, tako bi stvari potekale vsaj v svetu, ki bi ga oskarjevec lahko lastnoročno upravljal. A žal tudi njemu ne gre vselej po načrtih, zadnjega projekta pa mu že v kali ni uničil nihče drug kot vaški vikar. Ko je igralec namreč prvič vkorakal v angleški pub Bull Inn v vasici Sonning-on-Thames, kjer si je lani kupil vilo, se mu verjetno ni niti sanjalo, da se bo v rustikalno točilnico nepreklicno zaljubil in postal njena stalna stranka. »To je najboljši pub na svetu!« je razglasil šarmantnež, nato pa pomislil, da bi z veseljem postal njegov lastnik. Zato je med enim svojih nedavnih obiskov, ko si je naročil pivo, z idejo prišel na plan in točaju razkril svoj briljantni načrt. Pub bo kupil. A je pri tem delal račun brez krčmarja, saj je zemlja, na kateri stoji, v cerkveni lasti. »Že več kot 600 let je ta zemlja v cerkveni lasti. Nikdar je ne bomo prodali. Ponudba nas ne zanima!« mu je besedno klofuto nato primazal vikar tamkajšnje cerkve.