Rock’n’roll in njegovi privrženci so bili sicer glasnejši kot glasbeni sladokusci predhodnega swinga, pa vendar slava, ki jo je v 40. letih minulega stoletja začel žeti Frank Sinatra, ni bila nič manjša in nič manj oglušujoča kot evforija, ki sta jo malce pozneje netila Elvis Presley in skupina The Beatles. Z glasom je namreč topil ženska srca, le en pogled njegovih modrih oči pa jih je spravil v omedlevico. Ali najmanj na kolena. Njegov glas in legenda pa še vedno živita, četudi je pevca pred slabimi 17 leti izdalo srce. Zaradi česar je letošnje leto, ko bi zvezdnik dopolnil okroglo stotico, posvečeno njemu. Začenši z razstavo Sinatra: An American icon, ki od prejšnjega meseca v newyorški javni knjižnici za uprizoritvene umetnosti daje vpogled v zvezdnikovo življenje s še nikdar razstavljenimi fotografskimi utrinki in osebnimi spominki, minuli konec tedna pa je na televizijskih zaslonih zaživel štiriurni dokumentarni film v dveh delih Vse ali popolnoma nič (All or nothing at all). V prihodnjih mesecih, do Sinatrove stotice 15. decembra, pa bo izšla še zgoščenka z njegovimi sto največjimi uspešnicami, jeseni biografija, v načrtu pa naj bi bil tudi velik koncert, s katerim se bodo poklonili glasbeni ikoni.
Ne more biti Ronanov oče
Za zvezdnika Sinatrovega kalibra se zdi, da je bilo o njem slišano in napisano že vse. Pa vendar še leta po njegovi smrti vrejo na plan tihe skrivnosti, ena izmed njih pa je pred dvema letoma pošteno napolnila strani tabloidnega časopisja. Po žilah edinega biološkega sina Woodyja Allena, ki mu ga je leta 1987 povila Mia Farrow, se morda ne pretaka režiserjev, ampak pevčev genski zapis. Tako je namreč zatrdila brhka igralka in Sinatrova žena številka tri, med katerima naj ne bi strast kljub ločitvi po le dveh skupnih letih nikdar izginila. »Je velik del nas in smo blagoslovljeni, da je del naših življenj,« je tedaj o morebitnem polbratu Ronanu dejala Sinatrova prvorojenka Nancy, četudi se je zdaj izkazalo, da nad Mijino izpovedjo nikakor ni navdušena. »Govoric nismo zavrnili, saj so vplivale na moje otroke. Vsi smo vedeli, da so nesmisel, tudi Mia. Le šalila se je, a svet jo je vzel resno, zato sem bila nanjo malce jezna,« je zdaj dejala Nancy, njena sestra Tina pa je razodela, od kod najožjim družinskim članom sveto prepričanje, da Ronan ne more biti Frankov. Kljub podobnim obraznim potezam in predirljivim modrim očem, v katerih še celo Woody Allen vidi odsev enajstkratnega prejemnika grammyja. »Ronan ne more biti Frankov sin. Leta, preden je Mia zanosila, je namreč imel vazektomijo,« je Tina razkrila očetovo skrivnost.
Prva žena še vedno hrepeni po njem
Štel jih je komaj 24, ko je svoje srce in ime podaril Nancy Barbato. A je po 12 skupnih letih, v katerih so se jima rodili Nancy, Frank Jr. in Tina, skočil v objem filmske zapeljivke Ave Gardner. In s tem materi svojih treh otrok zlomil srce, saj naj bi bil Frank »njena edina velika ljubezen, obožuje in ljubi pa ga še danes«. A morebiti je z ločitvijo deloma zlomil tudi svoje srce, saj – tako vsaj njegova prvorojenka –, če bi čas lahko zavrtel nazaj, ne bi prve žene nikdar zamenjal z Avo. Tudi če bi to pomenilo konec njegove kariere. »V času ločitve je bil v težkem obdobju. Poklicno in čustveno je bil na tleh,« pravi Nancy in pridaja, da nikdar ni srečala človeka, ki bi vse tako močno in živo občutil kot njen oče. Skupek vsega pa naj bi ga privedel v Avin objem, ki mu je stala ob strani tudi še, ko sta po šestih letih svojemu zakonu spisala epilog. Greha vredna lepotica pa je bila tudi tista, s pomočjo katere je po zastoju kariere na prehodu v petdeseta leta Frankova zvezda vnovič zažarela. Morebiti še močneje kot prej, saj se je leta 1953 zapisal tudi v filmsko zgodovino. Vse zahvaljujoč Avi, na katere prigovarjanje so lepotcu ponudili vlogo Angela Maggia v uspešnici Od tod do večnosti, ki mu je prinesla bleščečega oskarja za najboljšo moško stransko vlogo.