Akademske študije treh raziskovalcev na univerzi Northwestern v Evanstonu v zvezni državi Illinois so pokazale, da je najbolj vpliven film vseh časov muzikal Čarovnik iz Oza, ki je bil ustvarjen leta 1939, v glavni vlogi pa sta se predstavila Judy Garland in Frank Morgan. Muzikal je najbolj vplival na filmsko industrijo v Hollywoodu, poroča Guardian.
Študija z naslovom Navzkrižno vrednotenje metrike za ugotovitev pomena ustvarjalnega dela je nastala, potem ko so trije raziskovalci analizirali povezave med filmi, ki so shranjeni v internetni filmski bazi (Internet Movie Database). Najvplivnejši filmi ameriške produkcije so po njihovem mnenju tisti, ki so jih naslednji filmi največkrat citirali. Na lestvici pa niso upoštevali tistih, ki so bili manj kot 25 let starejši od svojega citata. Tako so želeli ugotoviti, kateri filmi imajo trajen pomen. Pregledali so kar 15.425 hollywoodskih filmov. Primerjali so tudi kritiške ocene, nagrade, javno mnenje, navezave na filme in prodajo vstopnic. Izkazalo se je, da pomen filma določa citiranje filma v njegovih naslednikih, torej režiserji, ne pa kritiki, nagrade ali finančni uspeh. Niso pa za mnenje spraševali režiserjev, kritikov ali koga drugega iz filmske industrije niti se niso ozirali na ocene filmov.
Premieri citirali v kar 565 filmih
Čarovnika iz Oza so tako 25 let po njegovi premieri citirali v kar 565 filmih, kar je več kot dvakrat več od prvega dela franšize Vojne zvezd, ki se je uvrstila na drugo mesto. Filmski ustvarjalci so se nanjo sklicevali 297-krat. V nadaljevanju razlike niso bile več tako velike. Na tretjem mestu pa najdemo nekaj povsem drugačnega – srhljivko Alfreda Hitchcocka Psiho. Posneta je bila leta 1960, citate iz njega pa so nasledniki uporabili 241-krat. Za trilerjem je četrti najvplivnejši hollywoodski film ena najbolj romantičnih zgodb, klasika Casablanca. Citirali so jo 212-krat. Peterica se končuje s še enim filmom iz davnega leta 1939 – triurna vojna pripoved V vrtincu. Prav vseh teh pet filmov je že vključenih v Nacionalni filmski register, kjer Kongresna knjižnica shranjuje filme s kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednostjo. Že na začetku vključevanja v nacionalni register, leta 1989, so bili vključeni vsi omenjeni filmi razen Psiha, ki pa so ga dodali že tri leta pozneje. Študija je torej dokazala, da so ti zares pomembno zaznamovali ameriško kulturo.
V deseterici so še King Kong, Frankenstein, Boter, Državljan Kane in 2001: Vesoljska odiseja.
