Dom monaške princese bo muzej

»Presrečen sem, da sem odkupil dom moje mame in ga rešil pred žalostnim propadom,« je konec oktobra lani novinarjem pripovedoval monaški princ Albert II. A takrat monaška družina še ni prav vedela, kaj bodo storili s hišo, v kateri je odraščala Grace Kelly, preden je postala princesa. Odločali so se med več možnostmi, med katerimi sta bili, da bi bil v njej prostor za razstave ali za dobrodelni sklad. A zdaj je postalo jasno, da bo Gracein dom odprt za javnost. Dvonadstropno opečnato hišo v kolonialnem slogu v Philadelphii je dal leta 1935 zgraditi John B. Kelly, dedek princa Alberta in princes Caroline in Stephanie, in v njej je njihova mama Grace preživela mladost.

»To ne bo čisto klasičen muzej, ampak bodo v stavbi prostori Sklada princese Grace in Irske knjižnice princese Grace. O sodelovanju se že pogovarjamo z različnimi mednarodnimi ustanovami. Ko bomo hišo prenovili in preuredili, jo bomo odprli za javnost, saj bomo v njej prirejali različne dogodke. Med njimi bodo konference, seminarji in koncerti pa tudi bralni večeri s sodobnimi avtorji. Moja mama je namreč oboževala literaturo in glasbo. Odločili smo se, da bomo prirejali tudi dogodke za otroke,« je povedal Albert II. Če bo šlo vse po načrtih, je napovedal princ, bo mogoče princesin dom obiskati že prihodnje leto.

Z avtom v prepad

Monaška princesa se je rodila kot Grace Patricia Kelly leta 1929 in živela kot v pravljici, a z žalostnim koncem. Danes bi bila stara 88 let, če se ne bi leta 1982 smrtno ponesrečila v še zdaj ne popolnoma pojasnjeni avtomobilski nesreči. Nihče namreč ne ve, zakaj je z roverjem zapeljala v prepad, potem ko je izgubila nadzor nad vozilom. Njena hči Stephanie, ki je bila z njo v vozilu, je hotela pomagati in je prijela za volan, vendar je bilo prepozno in počilo je. Nekateri zdravniki so trdili, da je tik pred nesrečo doživela srčno kap.

Tako se je pri samo 52 letih tragično končala pravljica Grace Kelly, ki se je z osemnajstimi leti preselila v New York, se vpisala na akademijo za dramske umetnosti in postala ena od največjih igralk tistega obdobja. Igrala je z Garyjem Cooperjem, Clarkom Gablom, Avo Gardner, Bingom Crosbyjem in mnogo drugimi, še posebno pa smo si jo zapomnili po vlogah v Hitchcokovih filmih Dvoriščno okno, Uloviti lopova in Pokliči M za umor. A čeprav se je govorilo o njenih romancah z igralci, pa je njeno srce osvojil ne filmski, ampak čisto pravi princ, Rainier III. iz Monaka. Spoznala sta se na filmskem festivalu v Cannesu in se leta 1956 poročila.

Njena družina nikoli ni prebolela njene smrti. Princ Rainier se ni nikoli več poročil, njuni trije otroci pa dolgo po nesreči niso hoteli govoriti o njej z novinarji. Pred nekaj leti je princ Albert v intervjuju za ameriško revijo People vendarle razkril, kako skrbna in dobra mama je bila, nedvomno pa je preureditev doma tragične junakinje v muzej vnovična priložnost, da se obudi spomin na navadno ameriško dekle, ki je postala monaška princesa.