Vse se zgodi z namenom, čeprav sprva ta ni razviden in jasen. V to verjame Dolly Parton, ki jo ljubezen na moža Carla Deana veže že 51 let, a vendar nikdar ni obrodila sadov. »Bog ima načrt za vse in vsakogar. Mislim, da je bil njegov načrt zame, da nimam otrok, da so lahko vsi otroci moji,« je prepričana danes 71-letna legenda country glasbe, katere življenje je tesno in že desetletja prepleteno z otoki, četudi nikdar ni zakorakala na pot materinstva. Radodarno namenja denar za zdravstvo najmlajših, skrbi za njihovo pismenost, zdaj pa je svojim številnim albumom dodala še prvega, namenjenega otrokom. »Imam visok glas, poleg tega pa sem videti kot mama goska, Pepelka ali kateri drugi pravljični ali animirani lik, kar otroke pritegne,« je najavila svoje pesmice za malčke. Njim pa je namenjen tudi celoten izkupiček od prodaje albuma, ki bo romal v sklad pevkine organizacije Imagination Library (Domišljijska knjižnica), prek katere že 22 let v otrocih goji ljubezen do pisne besede in izmišljenih svetov.
Odraščala je v pomanjkanju in revščini, a verjetno ne v tolikšni bedi kot njen oče, ki si ni mogel privoščiti niti obiskovanja osnovne šole, saj je namesto tega moral delati in pomagati staršem, da so imeli vsaj za skorjico kruha. »Ni imel možnosti izobraževanja. Namesto v šolo je moral na delo, zato se nikoli ni naučili niti brati in pisati, kar ga je vse življenje težilo. Čeprav je bil najboljši očka in eden najbolj bistrih ljudi, kar sem jih kdaj poznala. Zato sem mu predlagala, da bi skupaj oblikovala program, ki bi otrokom omogočal dostop do knjig od njihovih najranejših dni, saj bi se tako naučili brati in ljubiti ter ceniti knjige.« Iz tega se je 1995. rodila Domišljijska knjižnica. »Razširili smo se po vsem svetu, v to knjižnico, do katere lahko dostopajo otroci, pa bomo zdaj dodali že 100-milijonto knjigo,« pravi Partonova in dodaja, da bo tudi izkupiček od prodaje njenega otroškega albuma I believe in you (Verjamem vate) šel v nakup še dodatnih knjig.
Lastnih otrok nima, četudi si jih je v ranejših letih želela. »Ko sva se s Carlom poročila, sva razmišljala o otrocih. Se spraševala, kako bi bili videti – bi bili majhni kot jaz ali morda visoki. Če bi imela punčko, bi ji bilo ime Carla. A nama to pač ni bilo namenjeno,« pravi Dolly, ki so se ji sanje o materinstvu dokončno razblinile pred 33 leti, ko jih je štela 38 in so ji morali kirurško odstraniti del maternice. Kar jo je skoraj pokopalo od žalosti, čeprav zdaj trdi, da je bilo tako še najboljše. »Zdaj sem zadovoljna, da nisem postala mati, čeprav bi bila, o tem sem prepričana, odlična v tej vlogi. Kot tudi vem, da bi se zaradi otrok verjetno odpovedala vsemu, verjetno ne bi imela niti pevske kariere.«
