Do oskarja tudi 
s kajenjem trave?

Vsak režiser ima verjetno svoje skrivnosti, kako iz igralcev izvleči natanko to, kar si je zamislil. In Sam Mendes, ki mu je že njegov prvi celovečerec Lepota po ameriško prinesel najvišje odličje, zlatega oskarja, je nemudoma odkril sicer nadvse preprost, a izjemno učinkovit recept. Čeprav ni najbolj zakonit. Omamiti igralce z marihuano. No, tako mu je vsaj uspelo pripraviti sicer izoblikovanega, urejenega, discipliniranega in strukturiranega igralca Kevina Spaceyja, da se prepusti in malce izgubi nadzor nad seboj. Kar je Mendes želel in potreboval za verodostojno in realistično upodobitev glavnega junaka kultnega hita Lepota po ameriško, v katerem je Spacey prevzel nosilno vlogo.

Povprečen moški, mož in oče v srednjih letih. To je Lester, protagonist filma v podobi Spaceyja, ki v krizi srednjih let pusti službo, se začne ubadati s svojim videzom, kaditi travo in živeti za trenutek. Njegov zakon začne pokati po vseh šivih, slo pa v Lesterju prebudi zapeljiva prijateljica njegove najstniške hčere. To je okvirna pripoved filma, ki je leta 1999 navdušil gledalce in kritiško srenjo, saj je pobral kar pet oskarjev – tudi za režijo, scenarij, naj film in glavnega igralca – , tri zlate globuse in šest baft. Čeprav je Mendesa na začetku snemanja kar zvijalo od groze, kakšno skrpucalo lovi na filmski trak. »Bil je moj prvi film. In ko svoje delo prvič vidiš na platnu, vsekakor doživiš šok. In če sem iskren, ko sem gledal začetne posnetke, sem bil prepričan, da so grozljivi,« pravi Mendes in razloži, da so ga kostumi spominjali na junake iz risank, igra igralcev pa je bila preveč dodelana in zato že pretirano izumetničena. Zatorej mu ni preostalo drugega, kot da vse še enkrat na novo zastavi in ponovi vajo. Kar mu je v drugo genialno uspelo.

V filmu si želiš pomanjkanje samozavedanja, odsotnost zunanjega sveta. Ne želiš, da se gledalcu zazdi, da je igralec te stavke izrekel že ničkolikokrat. Le tako lahko deluje pristno, neprisiljeno in naravno. Tako razmišlja Mendes in pridaja, da imajo nekateri igralci to sicer že v sebi. Toda Spacey je »izjemno izoblikovan, organiziran, vse načrtuje. A moral se je preleviti v moškega, ki je pri sebi izgubljen, brez samonadzora in ki ne načrtuje niti sekunde. V enem izmed kadrov se zakadi s travo. Morda je Kevin tedaj res kadil marihuano, morda pa tudi ne, ne morem izdati,« malce skrivnostno razlaga režiser. A čeprav je zgolj namignil na zeleno omamo, naj bi Spacey v tistem trenutku zaživel in resnično ponotranjil svoj lik, njegovo sproščenost in brezciljnost, kar mu je nato prineslo oskarja. »Iznenada se je začel smejati, ni mogel nehati. Sicer je pogledoval k meni, ali bom prekinil snemanje. A sem le snemal, saj se je tedaj začela ustvarjati čarovnija.«