S prepletom rezkosti in ranljivosti v glasu se je v glasbeno zgodovino zapisala kot najboljša belopolta pevka soula svojega časa. Čustva, ki jih je ujela v svoje pesmi, pa so prešla okvire časa in še danes odzvanjajo po obli. A četudi si je Dusty Springfield pripela lento ene najboljših pevk vseh časov in si utrla pot v dvorano slavnih rock’n’rolla ter britansko glasbeno halo slavnih, sta jo globoko v notranjosti vendar razžirala okrnjena samopodoba in celo nezaupanje v svoje glasovne atribute. Zaradi česar je rešitev ali pa vsaj pobeg pred temačnimi mislimi iskala v alkoholu in omamnih substancah, vse pa začinila še z večkratnim poskusom samomora in zadajanjem poškodb tudi tistim, ki so ji bili najbliže. A zaman. »Če se želiš ubiti, stori to tako,« je z razbito skodelico v rokah dejala svoji ljubimki Tedi Bracci, si prerezala zapestji in se nato spravila še nad ljubljeno. Ta ji je vrnila milo za drago in jo usekala s škornjem. Incident je obe spravil na bolniško posteljo. A je bil v življenju pevke, trpinčene z notranjimi demoni, žal prej pravilo kot izjema.
Že kot deklica je bila drugačna. Vsaj za tiste čase, ko je bila istospolna usmerjenost še vedno zavita v oblak predsodkov, obsojanja in nerazumevanja. Toda svetlolaski, ki je na svet privekala kot Mary Isobel Catherine Bernadette O'Brien, je srce prvič zatrepetalo ob pogledu na učiteljico, na nuno, ko je še obiskovala dekliško samostansko šolo. Nato pa je, namesto da bi se z vrstniki igrala na igriščih in ulicah, raje gledala skozi okna hiš in opazovala dekleta pri preoblačenju. »Vsi mi govorijo, da sem lezbijka. A se motijo. Želim biti heteroseksualka, a vijugam med moškimi in ženskami. Moja težava je, da moškega ne morem ljubiti, četudi je to moja največja ambicija. Plašijo me,« je nekoč dejala Dusty, ki je sicer vse življenje na vse pretege poskušala skriti svojo ljubezen do istega spola, zlasti zaradi strahu, da bi ji tovrstno priznanje uničilo kariero, dokler ji nog ni spodnesla ameriška pevka Norma Tanega. Skoraj s svetlobno hitrostjo sta začeli živeti skupaj, čeprav je bila njuna skupnost daleč od romantične idile. Prej razburkano morje, polno čustvenih pretresov, ko je zvezdnica sredi noči klicala prijatelje, češ da jo Norma poskuša ubiti, sama pa je skakala čez plot, iščoč vznemirjenje.
Boj z alkoholizmom
Sredi noči je pristala v vodnjaku, kamor jo je zalučala skrivna ljubimka. Med prehitro vožnjo je izgubila nadzor nad vozilom in – k sreči ne usodno – zbila ostarelo žensko. Divje hotelske zabave so ušle s povodca, skozi okno pa so frčali televizorji. Tovrstno malce čudaško, včasih že nevarno vedenje in skoraj odvisnost od življenjske nestabilnosti, s čimer je glasbena ikona 60. let polnila naslovnice, sta sprva morda zabavala javnost, sčasoma pa začela metati sence na blondinkino do tedaj uspešno kariero. V obupu je vse pogosteje objemala steklenico in si leta 1972, pač v skladu z miselnostjo, da lahko s selitvijo pobegneš pred težavami, našla novi dom na drugi strani luže, v sončnem Los Angelesu. A tam je vse slabo postalo še slabše. Ljubezen do alkohola se je prevesila v boj z alkoholizmom in odvisnostjo od omamnih substanc, notranje stiske so vse bolj posegale v njen vsakdanjik, vse glasneje pa se je šušljalo tudi o njeni spolni usmerjenosti, v luči česar je njeno premoženje kopnelo, uspeh pa bledel. Bolečine je poskušala odplakniti z lastno krvjo, saj je nemalokrat segla po britvici. »Stalno je kričala in grozila, da se bo poškodovala. Le tedaj je namreč čutila, da je še živa,« je Dustyjino življenje v Hollywoodu, tako daleč od sanj, ki si jih je slikala, opisalo njeno tedanje dekle Sue Cameron. Bila je priča vse pogostejšim epizodam, ko se je njena draga zibala naprej in nazaj, z rokami, ovitimi okoli kolen, in solznimi očmi. Ob tem je vpila, da demoni prihajajo ponjo.
Med norostjo in genialnostjo je le tanka meja. Meja, po kateri je Springfieldova le stežka lovila ravnotežje, četudi je postavljena diagnoza bipolarne motnje nato vsaj deloma razložila dve povsem nasprotujoči si plati glasbene velikanke in njena skrajna nihanja v razpoloženju. Ta so, skoraj krvavo, ko jo je lovila z nožem v rokah, končala tudi romanco s Sue. »Ne vem, ali me je resnično želela poškodovati ali ne. A z grozljivim smehom in nožem v rokah, s katerim je zamahovala, se mi je približevala. Verjetno je bila to zanjo le še ena igrica, a jaz sem lahko le stekla stran in se poskušala rešiti.« A očitno so se skoraj vse zvezdničine ljubezenske zveze končale podobno – z bolečino, kančkom groze in nasiljem. Ne nazadnje se je skoraj štiriletna ljubezen med Springfieldovo in Braccijevo, ki je vzklila leta 1982 med sestankom anonimnih alkoholikov in ju kmalu povedla – čeprav tedaj še nelegalno – pred oltar, končala še huje. V enem od zadnjih iz serije njunih divjih prepirov je Braccijeva svoji ženi s ponvijo namreč zbila več zob, Dusty pa je pristala na operacijski mizi. In kmalu je bila spet samska.