Verjetno je eno najbolj prepoznavnih imen francoske kinematografije, ki pa po vsej obli ne slovi zgolj kot igralec, ki si je s svojim podpisnim nosom v filmu Cyrano de Bergerac prislužil nominacijo za prestižnega oskarja, temveč tudi kot ljubitelj dobre kapljice in jedače. Hkrati pa kot vročekrvnež, ki mu je umirjeno in zgledno vedenje tuje, zaradi česar si je pred dvema letoma prislužil tudi nič kaj laskavi naziv tretje najbolj razdražljive osebnosti Francije. A medtem ko Francija nanj očitno gleda z mešanimi občutki, tudi Gerard Depardieu do domovine ne goji zgolj ljubečih čustev. Vsaj do nove vlade ne, zaradi česar se je odločil preseliti v Belgijo in se celo odpovedati francoskemu državljanstvu.
V Belgiji kupil hišo
Svoj pariški dvorec je že dal na trg, v belgijski vasici Nechin, le streljaj od francoske meje, pa je za malce manj kot milijon evrov kupil novo domovanje. A četudi se je legendi filmskega platna morda zahotelo vdihniti svež podeželski zrak, se je s selitvijo v Belgijo ognil tudi novemu davku za bogataše, po katerem bodo s prihodnjim letom vsi, ki na leto zaslužijo več kot milijon evrov, obdavčeni s 75 odstotki. Kar se igralcu, podobno kot mnogim drugim, ki imajo veliko pod palcem, pač zdi pretirano, zaradi česar je tudi najpremožnejši Francoz, Bernard Arnault, že pred tremi meseci spakiral kovčke in zaprosil za belgijsko državljanstvo. A medtem ko se ob slednjega skoraj nihče ni obregnil, je francoski premier Jean-Marc Ayrault zvezdnikovo selitev označil za »bedno in nedomoljubno« in s tem v razboritem Depardieuju zanetil bes, zaradi katerega se je igralec odločil vrniti francoski potni list in zaprositi za belgijsko državljanstvo. »Nimava več skupne države. Sem resnični Evropejec, državljan sveta. Vračam svoj potni list in kartico socialnega zavarovanja, ki je nikdar nisem uporabil,« je predsedniku vlade dejal užaljeni igralec. »Ne potrebujem odobravanja, a lahko bi me vsaj spoštovali. Drugih, ki so kot jaz zapustili Francijo, nihče ni tako žalil.«
Ogorčen zvezdnik
Zvezdnik, ki nikoli ni imel dlake na jeziku, je tudi tokrat ostal zvest sebi in Ayraultu v odprtem pismu ogorčeno razkril čustva. Navsezadnje s selitvijo ni pokazal zgolj nezadovoljstva nad novo obdavčitvijo bogatih, saj za njegovo odločitvijo za življenje na belgijskem podeželju ležijo tudi drugi vzroki. »Ne pričakujem pomilovanja ali hvale, toda za bednega me ne bo označil nihče! Francijo zapuščam, saj tu uspeh, ustvarjalnost in nadarjenost, vse, kar je drugačno, kaznujete.« In še dodal, da je doslej vselej vestno plačeval davke in tako kar precej napolnil državno blagajno. »Nikoli nisem nikogar ubil in tudi nečasten nisem. V 45 letih dela, odkar sem začel delati kot tiskar in nato kot igralec, sem plačal že za 145 milijonov evrov davkov in 80 ljudem omogočil zaposlitev. Kdo ste vi, gospod Ayrault, da me tako sodite?! Sprašujem vas, kdo ste? Kljub vsem svojim ekscesom in navdušenju nad življenjem sem svoboden človek in bom ostal vljuden.«
Vaščani so ga sprejeli odprtih rok
Gerard se je že udomačil v svojem novem domu, odprtih rok pa so ga sprejeli tudi sovaščani in mu zaželeli dobrodošlico. »Dobrodošel je in že uživa v našem lahkotnem podeželskem slogu,« je dejal vaški župan Daniel Senesael in se še pošalil, da so mu gotovo povšeči tudi nižji davki. A čeprav igralec po sporu s predsednikom vlade resno razmišlja o tem, da bi se za vselej odpovedal francoskemu državljanstvu, se zaveda, da svoje domovine vendar nikoli ne bo pozabil. »Še vedno bom ljubil Francoze, saj sem ne nazadnje z njimi delil ogromno čustev. Zgodovinski filmi, v katerih sem igral, pa tudi pričajo o moji ljubezni do Francije.« Kar pa vendar ni dovolj, da bi vsi rojaki sprejeli ali vsaj razumeli njegovo potrebo po selitvi čez mejo, saj so nekateri njegovo vedenje že označili za škandalozno in pozvali ljudi, naj bojkotirajo Depardieujeve filme.
