David Letterman si pušča brado in jezdi

Dobro leto po velikem slovesu z malih zaslonov, kjer je s svojo zabavno pogovorno oddajo razveseljeval kar 33 let, David Letterman končno živi kot normalen človek, priznava 69-letni voditelj, ki mu za šovbiznis – dol visi.

Tako je pojasnil v nedavnem intervjuju za NBC, kjer je iskreno spregovoril o svojem življenju daleč od sojev žarometov. »Bil sem prepričan, da bom pogrešal televizijo,« je zaupal Letterman, ki vse od upokojitve skrbno neguje gosto in dolgo, nekoč strogo prepovedano, brado. »Potem pa, ko je Stephen Colbert prvič nastopil namesto mene, me je zapustila nekakšna nenavadna energija. Kakor da bi občutil neznansko olajšanje. In takrat sem dobil potrditev, da sem se pravilno odločil.« In o prelomnem koraku ni podvomil nikoli več: »Toliko časa sem posvetil temu šovu, da se nisem niti zavedal, koliko drugih področij v življenju sem s tem pravzaprav zanemarjal. To nenehno osredotočanje na oddajo – bilo je preprosto vsega preveč. Bolje mi je brez vsega tega. Tako da mi dol visi za Late Show!« Najbolj obžaluje, da je zaradi norega življenjskega tempa postal očka samo enkrat – Harry je zdaj star trinajst let, najstnik pa si nadvse želi bratca ali sestrico, toda David pri svojih skoraj sedemdesetih letih pač ne namerava znova zakorakati na očetovsko pot. S sinom in ženo Regino Lasko preživi veliko časa na novem ranču v Montani, kjer se je naučil tudi jezditi, redno ribari in od jutra do večera diha z naravo – čez zadušljivo življenje v studiu in nenehen vrvež okoli sebe je tako dokončno naredil križ.

Bolj zadovoljnega upokojenca bi torej težko našli, Letterman pa povrhu ne skriva navdušenja nad svojim naslednikom (ki si sicer na vse kriplje prizadeva doseči gledanost svojega predhodnika, a zaman) in vsemi predstavniki mlajših generacij v podobnih oddajah, ki jim privošči priljubljenost in uspeh: »Pa še zmorejo vse tisto, česar jaz nisem mogel!« A ko govori producentih, ni tako poln hvale. Prepričan je namreč, da bi ga na stolčku povsem enakovredno lahko nadomestila ženska, saj da je izbire veliko, takšna sprememba pa bi bila prava osvežitev in dobra poteza: »Prav zares bi moralo več žensk voditi pogovorne oddaje. Žal mi je, da nobeni niso dali priložnosti.« Poudaril je še, da se ustvarjalci oddaje ob odhodu z njim niso posvetovali glede naslednika: »Ne, moje mnenje jih sploh ni zanimalo. Veseli so bili, da odhajam – tako kakor jaz!«