Daryl Hannah dolgo skrivala svoj avtizem

Hollywood je začela osvajati že kot najstnica in je prvi večji uspeh doživela pred skoraj tremi desetletji s filmom Morska deklica v New Yorku s Tomom Hanksom ob strani. Hkrati pa je z zlatimi kodri, modrim pogledom in nogami, ki jim ni videti konca, omrežila marsikaterega moškega, tudi ljubljenca ženskih src Johna F. Kennedyja Jr. Zaradi česar je bila uprtost pogledov in medijskih luči zgolj logična posledica. Toda za Daryl Hannah njena največja nočna mora. »Nikoli se nisem dobro počutila, če sem bila v središču pozornosti. To me je namreč vznemirilo in povsem iztirilo,« je dejala lepotica, ki je po desetletjih molka razkrila, da so zdravniki že v otroštvu odkrili vzrok njene pretirane plahosti. Avtizem.

Tajila pred producenti

Četudi se je beseda avtizem prvič pojavila že na začetku prejšnjega stoletja, je v medicini dolgo ostajala neznanka, v več pogledih pa jo še danes obdaja oblak skrivnostnosti. Kljub raziskavam in čedalje večjemu razumevanju te motnje vzrok namreč še vedno ostaja neznan, na posameznike, ki trpijo za to razvojno motnjo, se še vedno gleda v drugačni luči, o bolezni pa se je začelo glasno govoriti šele v zadnjih letih. Zaradi tega je zvezdnica svoje stanje dolga leta skrivala pred svetom, saj jo je prežemal strah, da bi to njeni igralski karieri lahko zadalo smrtni udarec. Producentom ga je tajila, saj se je bala, da bi ji v nasprotnem primeru vloge spolzele med prsti, da pa se ves svet ne bi dokopal do njene skrivnosti, je tudi odklanjala intervjuje in zavračala povabila na pogovorne oddaje. »Ne ker bi se mi tovrstno promocijsko delo ob filmih zdelo mene nevredno. Bila sem le prestrašena do obisti.« Zaradi česar so bile tudi sanje večine, sprehod po rdeči preprogi v čudoviti večerni obleki in nastavljanje fotografskim aparatom, zanjo le strah in trepet, ob katerem jo je oblivala zona. »Podelitev oskarjev je bila zame boleča izkušnja. Ko sem hodila po rdeči preprogi, sem mislila, da bom omedlela,« je dejala Hannahova, ki se je ob tovrstnih družabnih dogodkih počutila kot riba na suhem, zaradi nespretnosti kramljanja in nasmihanja vsem povprek pa je sčasoma pristala na družabni črni listi. Vabila so prenehala prihajati, njej pa se je s srca odvalila skala.

Zagrizena okoljevarstvenica

Avtizem zajema širok spekter motenj, od lažjih do težjih oblik, njegova osnovna značilnost pa je prizadetost predela za komunikacijo in družbene odnose, kar se je pri zvezdnici izrazilo v obliki pretirane, že hromeče sramežljivosti. Kar nikakor ni dobrodošla lastnost v svetu šovbiznisa, katerega pogonsko gorivo so pretirana samozavest, egocentrizem in že skoraj službeno obvezno sklepanje novih poznanstev v ne- ali polformalnem okolju zabav. A medtem ko se je svetlolaska raje pritajila v samoti in zasebnosti, nekaterim stvarem vendar ni mogla pobegniti. In ko je vsega postalo preveč, ko sta pozornost in druženje postala vseprevzemajoča, se je svetlolaska s tem spopadla tako, kot je najbolje znala. Se sesedla in zibala naprej, nazaj, naprej, nazaj, dokler ji ni uspelo vzpostaviti notranjega ravnovesja. »Toliko časa sem zapravila zaradi strahu, pomanjkanja samozavesti in prepričanosti same vase. Toda zdaj sem odrasla. Marsičesa sem se naučila, in če bi se do teh spoznanj dokopala že pred 20 leti, bi bilo moje življenje mnogo lažje,« je še dodala, saj je ugotovila, da je »življenje prekratko, da bi se obremenjevala z majhnimi rečmi.« In očitno je osvojila marsikaj, saj se je naučila spopadati tudi s sojem žarometov – še zlasti če se, kot zagrizena in dejavna okoljevarstvenica, izpostavlja v dobro sveta. Če je za zeleno prihodnost že večkrat žrtvovala celo svojo svobodo (ko je, denimo, poskušala pred uničenjem rešiti losangeleški park, nasprotovala premogovništvu v Virginii in se lani zavzemala proti gradnji naftovoda prek celotne Severne Amerike), potem je malce fotografskih bliskavic in radovednih novinarjev že skoraj mala malica.