INICIACIJSKI OBRED

Danes seks simbol, nekoč sodeloval pri brutalnem nasilju

Objavljeno 13. april 2015 10.38 | Posodobljeno 12. april 2015 14.40 | Piše: T. P.

Prejemnik zlatega globusa Jon Hamm je pred leti sodeloval pri sadističnem krstu ob vstopu v bratovščino.

Jon Hamm

Jona Hamma je med zvezde izstreli televizijski alter ego Dona Draperja in ga ustoličil kot enega sodobnih seks simbolov. A očitno se zvezdniku pri vživljanju v vlogo ni bilo treba zanašati zgolj na igralski talent, ki mu je bil položen že v zibelko, saj ima s svojim televizijskim likom več skupnega, kot bi mislili. Vloga nadarjenega in postavnega kreativnega direktorja pri oglaševalski agenciji na Aveniji Madison s težavnimi značajem in temačno preteklostjo mu je namreč prinesla zlati globus in deset nominacij za emmyja, zdaj pa je na plan privrelo, da niti Hammova preteklost nikakor ni zgledna. Na njej je namreč velikanski črni madež, saj je v svojih študijskih časih kot član univerzitetne bratovščine Sigma Nu sodeloval pri brutalnem nasilju nad kandidatom za vstop v bratovščino. A ta ni bil sprejet mednje, temveč je pristal v bolnišnici in se izpisal iz šole, bratovščina pa je morala za vselej zapreti svoja vrata.

Dolga noč

Pisalo se je leto 1990. Nad Univerzo v Teksasu, ki jo je že leto dni obiskoval Hamm, se je že zgrnilo hladno novembrsko vreme, ko je okoli pol treh zjutraj v sobi tedaj 20-letnega študenta Marka Allena Sandersa zazvonil telefon. »Pred teboj je dolga noč!« so mu zatrdili člani bratovščine, ki se ji je na vsak način želel priključiti in je bil pripravljen tudi na sprejemni krst. A kljub zavedanju, da ti običajno niso najprijetnejši, nikakor ni pričakoval, da se bo noč prevesila v mučne ure telesnega in psihičnega nasilja, med katerim so mu celo zažgali hlače in mu okoli genitalij privezali kladivo. Vse le, ker je že na začetku naredil usodno napako in si ni zapomnil vseh podatkov, ki bi si jih po ukazu članov bratovščine moral. »Zmešalo se mu je, resnično zmešalo,« je v sodnih listinah zapisano o Hammovem odzivu na Markov spodrsljaj, ki ga je povedel v njegovo najhujšo nočno moro. Člani bratovščine so se nadenj sprva spravili z leseno lopatico in ga s 30 udarci pobili na tla, nato pa ga pobrali s potegovanjem njegovih spodnjic in mu tako »zadajali izjemno bolečino«. Pod Hammovim vodstvom je nato odracal v klet, kjer ga je zvezdnik vnovič pobil na tla. »Delaj sklece!« mu je zaukazal in mu nato z vso svojo težo stopil na hrbet. A to še ni zadovoljilo Jonovega sadizma. Kar na njem naj bi zažgal hlače, nesrečni študent pa je moral plamene pogasiti s pihanjem. A sledila je še pika na i. Nazadnje so ga odvedli še v sobo, namenjeno zabavam, kjer naj bi mu Hamm na genitalije privezal kladivo in ga nato kot na povodcu vodil naokoli.

»Ubili me bodo!«

Markovo telo je nosilo sledi brutalne iniciacije. Ko je naslednje jutro v njegovo sobo vstopila mati, jo je ob pogledu na sina namreč zmrazilo od groze. Našla ga je, kako se »skriva v omari, noge in zadnjica pa so bili polni modric«. A čeprav so ga vrstniki spremenili v zasebno boksarsko vrečo, o policijski prijavi ni hotel ničesar niti slišati. »Ubili me bodo!« je z grozo zatrjeval materi, ki pa je sinovemu nasprotovanju navkljub odšla na policijo in dogodek prijavila tudi pristojnim na univerzi. Ne nazadnje to menda ni bil osamljen primer, saj so v isti noči, ko so trpinčili Sandersa, domnevno podobno trpinčili še enega nesrečneža.

Udeleženci v sadističnem iniciacijskem obredu so za svoja dejanja plačali. Sigma Nu je morala takoj za tem zapreti svoja vrata, trije njeni člani so zaradi »telesnega in psihičnega trpinčenja« dobili 30 dni za rešetkami, a Hammu se je vendar uspelo izmazati z mnogo milejšo kaznijo. Obtožnica proti njemu je bila namreč vložena šele dve leti pozneje, leta 1992, tri leta pozneje pa so bile obtožbe v zameno za pogojno svobodo umaknjene. »To je bil enkraten dogodek v Jonovem življenju. Od takrat stremi k temu, da bi postal boljši, dober človek,« se je o igralcu razgovoril njegov prijatelj, ker je Jonova temačna preteklost pač privrela na plan. Kajti medtem ko je Hamm do nedavnega trdil, da je iz univerzitetnega kolesja izstopil po dveh letih študija zaradi očetove smrti, naj bi v resnici vrata univerze dokončno zaprl za sabo še v tistem semestru, v katerem so se člani zdaj zloglasne bratovščine strgali z vajeti nadzora in človečnosti.

Deli s prijatelji